Lestvica »Največji proizvajalci pametnih telefonov« je vedno relativna, saj lahko upošteva dejansko prodane telefone, količino narejenih telefonov ali količino modelov, ki jih podjetje izda pod raznimi blagovnimi znamkami. Večino časa pa pod to znamko dajemo tiste proizvajalce, ki jih je vedno treba jemati resno.
Spletni velikan redno preseneča. Zdi se, da mu v boju s tekmeci nikoli ne zmanjka streliva. Redno širi nabor spletnih storitev in mobilnih aplikacij in nas veže nase. Nazadnje je z nabiralnikom Inbox by Gmail obogatil elektronsko pošto, katere predal ima že skoraj vsak zemljan.
Googlova pisarna ni nadomestek za vsesplošno priljubljeni Microsoftov pisarniški paket Office. Tega se zavedamo vsi, ki z njo živimo iz dneva v dan. Ima določene prednosti, povezanost z oblakom, a ji do odličnosti manjka še marsikaj. Spletni velikan skuša vrzel zapolniti z dodatki.
Naprednejši uporabniki Googlovih mobilnih zemljevidov vedo, da je »nekoč« že bila možna odlična povezava Zemljevidov na namizju s tistimi, ki jih nosimo v žepu, na androidnem telefonu. Nato je izginila. No, v zadnjem času se je spet vrnila, nekako.
Chrome OS je operacijski sistem, ki temelji na Googlovih spletnih storitvah. Spletni velikan ga je sprva ponudil kot alternativo bolj uveljavljenim namiznim sistemom, ki bi zanimanje uporabnikov s strojne opreme preusmerila na izvajanje samih storitev. Računalnik ni več pomemben in je zlahka zamenljiv. Čeprav Chrome OS tej mantri še vedno zvesto sledi, jo je Google s prenosnikom Chromebook Pixel pustil daleč za seboj in obenem snedel lastno besedo. Pixel je vse prej kot nepomemben in zlahka zamenljiv.
Komercialna programska oprema je dobesedno preluknjana. Zaradi hitrega tempa izdajanja novih različic in pomanjkljivega testiranja, v kar razvijalce sili naglica na trgu, ima kopico hroščev in ranljivosti. Izdelovalci jih zato po najboljših močeh s posodobitvami in popravki odpravljajo. So pa specializirana podjetja in posredniki, ki odkrite ranljivosti ljubosumno skrivajo pred javnostjo, da jih laže prodajo obveščevalnim agencijam, velikim multinacionalkam in drugim zainteresiranim strankam. S tem služijo milijone. In omogočajo vdore.
V sodobnem času nismo nikoli varni. Kriva je tehnologija. Zaradi izdajalskega mobilnega telefona boljša polovica vedno ve, kje smo, oziroma kje smo bili, krajevni upravitelj spletišča z malimi oglasi redno spremlja našo elektronsko korespondenco, saj smo se mu nespametno prijavili z istim geslom, medtem ko je stricem iz ozadja ob pomoči zalezovalcev v obliki digitalnih piškotkov takoj jasno, kam je usmerjena naša politična zavest. Na željo prenekaterih bralcev smo si ogledali nekaj povsem verjetnih, skorajda neizmišljenih črnih scenarijev sodobnega vohljanja.
Digitalni fotoaparati nas spremljajo v takšni ali drugačni obliki na vsakem koraku. Fotografije nastajajo kot po tekočem traku in želimo si jih deliti na različne načine, niso pa vse fotografije brezhibne ali dovolj zabavne. Tudi veliki igralci v svetu programskih orodij za obdelavo fotografij in grafično oblikovanje želijo svoje izdelke približati čim širšemu krogu uporabnikov. Poglejmo, kako si je to zamislil eden izmed njih.
Google je tehnološko srenjo nedavno presenetil s prenosnikom Chromebook Pixel. Gre namreč za zmogljiv računalnik z izvrstnim zaslonom, občutljivim za dotik, ki pa ima po drugi strani zelo omejen operacijski sistem. Zanimanje za Googlov Chrome OS se je s prihodom Pixla neznansko povečalo in ni ga medija, ki se ne bi spraševal, kaj ima spletni velikan za bregom. Razširjen spletni brskalnik v razkošni škatli, vredni več kot 1300 evrov? Eno je gotovo, cenejši Chromebooki so naenkrat videti nadvse privlačno. To je zgodba o enem izmed njih.
Kot vse kaže, v prihodnje ne moremo računati na uporabo računalniških naprav, ne da bi te bile tako ali drugače povezane s storitvami v oblaku. Kdor tega ne želi, postaja kot izobčenec na samotnem otočku, brez elektrike in stika s preostalim svetom. Po drugi strani pa skoraj vsak dan beremo ali doživljamo takšne ali drugačne vdore v oblačne storitve, ki smo jim zaupali podatke. Tudi tam, kjer ne gre za vdore, pa se občasno spoprijemamo z izpadi v delovanju, ki so posledica tako tehničnih kot človeških napak. Virtualni svet pač ni nič drugačen od resničnega. Tudi banke tu in tam oropajo, pa ljudje še vedno hranijo denar v njih.
