Ameriški Yahoo je eden izmed pionirjev na svojem področju. Podjetje je iz skromnih začetkov zraslo v globalno prepoznavno korporacijo, ki pa v zadnjih letih izgublja čar oziroma privlačnost v očeh potrošnikov. Z novo direktorico in poslovno strategijo zdaj upajo na preboj nazaj v sam vrh svoje industrijske veje.
Se še spomnite časov, ko ni bilo Googlovega prevajalnika? Ker bomo kmalu proslavili peto obletnico, odkar je ta prelomna spletna storitev začela ponujati tudi slovenščino, se spodobi pogledati, kako kaže strojnim prevajalnikom danes in česa se lahko veselimo v prihodnosti.
Vsem dobro znan hollywoodski scenarij: iz bunkerja na neznanem kraju nepridipravi z maskami na obrazu in rokavicami z odrezanimi konci prstov na rokah besno tipkajo po majhnem prenosniku. Na zaslonu se izpisujejo podatki zaupnih zbirk, iz katerih nabirajo osebne in finančne podatke nič hudega slutečih posameznikov in jih izkoristijo za svojo korist. Na koncu izginejo v meglo oziroma, če je film uspešen, v drugi del.
Za večino ljubiteljev mobilne tehnologije so danes aplikacije izjemnega pomena. Za vsako področje oziroma kategorijo jih je na voljo že zelo veliko, tako da uporabniku ni vedno najlaže poiskati najboljših. Pripravili smo seznam desetih zanimivih in koristnih aplikacij za povečanje produktivnosti.
Za karneval ste skočili v Rio de Janeiro. O Braziliji ste razmišljali že nekaj časa, zato ste na internetu pred odhodom pregledali nešteto člankov o karnevalu, si prebrali kup forumov in po dolgem in počez prečesali ponudbo letalskih družb. Ko ste bili nekega dne dokončno odločeni, ste zagnali računalnik, odprli brskalnik, na hitro še enkrat pregledali ponudbo letalskih vozovnic pri različnih prevoznikih in izbrali najugodnejšo. Sami pri sebi čutite, da ste sklenili odlično kupčijo. Kaj bi porekli, ko bi vedeli, da na istem letu eno vrsto za vami sedi nekdo, ki je karto rezerviral istega dne ob isti uri na isti spletni strani kot vi, a je zanjo odštel pol manj?
Ameriška zvezna trgovska komisija (FTC) je 19 mesecev preiskovala družbo Google in ugotovila, da ne krši protimonopolnih zakonov. No, skoraj, saj gre tehnično za zunajsodno poravnavo in »sveto« obljubo googlovcev, da bodo odslej bolj pošteni, kar zadeva varovanje zasebnosti in oglaševanja. Patente, ki so jih kot obsedeni kupovali (beri: Motorola) zadnje mesece, bodo drugim ponujali pod poštenimi pogoji. Nekateri kritiki so zahtevali spremembe Googlovih algoritmov, vendar je FTC ocenil, da Google pač ne zlorablja svojega položaja. Tresla se je gora, rodila se je miš. Skratka, vse lepo in prav za Google. Le ena podrobnost – nekaj dni zatem so mediji zapisali, da je Google porabil za lobiranje 25 milijonov dolarjev. Poštenost pa taka …
Poštne storitve so velik del računalniškega vsakdanjika. S pohodom mobilnih naprav je poštni nabiralnik vedno z nami. Dostopnost nas osvobaja, a hkrati ustvarja nove spone. Elektronska pošta povzroča odvisnost, tega se zavedajo vsi veliki igralci na področju, ki nenehno izboljšujejo svoje storitve v želji, da bi posameznika vezali nase. Apple je pri snovanju nadgradnje Mountain Lion posvetil veliko pozornosti prav dežurnemu poštarju in prav je, da mu z enako vnemo sledimo tudi mi.
Nedavno minulo leto 2012 je tudi priložnost za pregled spletnega obiska na straneh revij Monitor in Mladina. Ker so bile slednje ob koncu leta 2011 celo korenito prenovljene, smo tokrat izbrali možnost, da primerjamo obisk iz let 2011 in 2012.
Napovedovanje prihodnosti je povsod in vselej deležno velike pozornosti, še posebej, če je podkrepljeno s podatki ter zagotovili strokovnih in uglednih ustanov. To še posebej velja za področje informacijskih in elektronskih tehnologij, kjer so javno mnenje pogosto soustvarjale tudi drzne, a nemalokrat špekulativne napovedi. Toda mnoge so zgrešene, a tega ne gre skoraj nihče preverjati nazaj. Živimo torej v iluziji, da je vse res in vse tako, kot je (bilo) zapisano ali izrečeno. Resnica pa je pogosto presenetljivo drugačna. To bi morali vselej upoštevati, ko svoje odločitve zasnujemo na temelju tovrstnih napovedi. Saj, kot pravijo, ni vse zlato, kar se sveti.
Ameriška zvezna trgovska komisija (FTC) je 19 mesecev preiskovala družbo Google in ugotovila, da ne krši protimonopolnih zakonov. No, skoraj, saj gre tehnično za zunajsodno poravnavo in "sveto" obljubo googlovcev, da bodo odslej bolj pošteni, kar zadeva varovanje zasebnosti in oglaševanja. Patente, ki so jih kot obsedeni kupovali (beri: Motorola) zadnje mesece, bodo drugim ponujali pod poštenimi pogoji. Nekateri kritiki so zahtevali spremembe Googlovih algoritmov, vendar je FTC ocenil, da Google pač ne zlorablja svojega položaja. Tresla se je gora, rodila se je miš. Skratka, vse lepo in prav za Google. Le ena podrobnost - nekaj dni zatem so mediji zapisali, da je Google porabil za lobiranje 25 milijonov dolarjev. Poštenost pa taka ...
