Izum spletnih brskalnikov je podjetje Google v nekaj letih izstrelil v sam vrh. Ta internetni gigant danes ve praktično vse o vsakomur, zato uporabniki že začenjajo tožiti o vdiranju v njihovo zasebnost. Pritožbe so vsaj delno neupravičene, saj Google v svojih storitvah omogoča tudi zvrhano mero zasebnosti, le "vklopiti" jo moramo znati.
Ena izmed komponent, ki sestavljajo sodobno spletno aplikacijo, je prosto dosegljiv programski vmesniki (API). S njimi lahko razvijalci pišejo aplikacije, ki se povezujejo s spletno aplikacijo. Fantje iz San Francisca so prišli na genialno zamisel in ustvarili spletno aplikacijo, ki med seboj poljubno povezuje številna znana in priljubljena spletišča in omogoča avtomatizacijo spletnega življenja.
S predstavitvijo skupka storitev Google+ se je internetni velikan spustil v odkrit boj s prvakom družabnih omrežij, Facebookom, ki s svojo priljubljenostjo in zaprtim delovanjem vse bolj ogroža svežino informacij, ki jih lahko ponudi Googlov iskalnik.
Na stricu Googlu je nekaj pasjega. Več kot očitno rad markira ta svet. Najprej ga ves čas indeksira po spletu, vsega je že poslikal s satelitov, nato ga je želel vsega prevoziti in v vseh smereh posneti (pa mu je to preprečila Nataša Pirc), bolj na skrivaj pa že nekaj let plete svoje podatkovno omrežje in ob njem seje nekakšne "relejne" postaje. Govorimo o zaenkrat še preizkusnem beta projektu Google Global Caching.
Dopustniške dni je letos popestrilo kar nekaj skoraj neverjetnih novic. Med njimi tudi objava soustanovitelja in od nedavna spet tudi glavnega šefa Googla, da bo za trinajst milijard zelencev in pol kupil podjetje Motorola Mobility, nedavno osamosvojeno enoto podjetja, ki je pravzaprav izumilo mobilno telefonijo.
Glasba v oblaku je vroča storitev. Velikani industrije, kot so Amazon, Google, Apple in Sony, že ponujajo svoje rešitve. Za uporabnike naprav z Androidom je možnosti precej, a so povečini omejene na območje ZDA. Tudi Google Music beta, ki pa jo, če smo povabljeni, z zvijačo lahko aktiviramo tudi pri nas.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Si je še pred nekaj leti sploh kdo predstavljal, da bo podjetje, ki je izdelalo tako marginalen izdelek, kot je spletni iskalnik, postalo silno bogato in mogočno? In si je kdo predstavljal, da bo ta marginalni izdelek postal tako zelo pomemben, za marsikoga celo ključen, kot je sedaj?
Računalništvo v oblaku prodira v naše vsakdanje delo, pogosto ne da bi to sploh opazili. Številne storitve, ki jih uporabljamo, so tipični primer storitev v oblaku, a se uporabniki tega velikokrat sploh ne zavedamo. V spletu lahko najdemo veliko "oblačnih storitev", ki se med seboj razlikujejo, tako po namembnosti in videzu kot tudi po uporabnosti. Izmed teh smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in uporabnih ter jih preizkusili.
Boj za prevlado med spletnimi brskalniki se je dodobra razplamtel pred slabim letom dni. Uveljavljenima Internet Explorerju in Firefoxu se je postavil ob bok Chrome, ki trenutno velja za brskalnik, katerega tržni delež se najhitreje veča. Preverili smo več deset razlogov, zakaj ga velja vsaj preizkusiti in se prepričati, ali trditve o preprostem vmesniku, hitrem delovanju in množici uporabnih dodatkov držijo.
