S pohodom Dropboxa in drugih oblačnih shramb smo si hitro ustvarili več računov, kjer imamo shranjene datoteke. Doslej je bilo treba za prenos datotek med različnimi shrambami kot vmesno postajo uporabljati prostor na računalniku, Otixo pa vse postori v spletnem brskalniku.
Slabe spletne navade nas večkrat privedejo v take in drugačne težave. Pripravili smo deset nasvetov, kako postati preprosto boljši kiberščak in si izboljšati spletno izkušnjo.
Varnost povezave med uporabnikom in spletno stranjo je že leta urejena s pomočjo varne povezave HTTPS. Številne znane in tudi manj znane spletne strani uporabljajo varne povezave HTTPS predvsem, ko so v igri občutljivi podatki. Značilni zgled so spletne prodajalne, elektronsko bančništvo ipd.
Splet postaja družaben in s tem vse bolj javen. Vedno več je ponudnikov brezplačnih storitev, ki pa brez finančnih prihodkov pač ne morejo živeti v nedogled. Nekateri svoj poslovni model še iščejo, drugi pa so ga že našli.
Že kar urbana legenda je, da se Google malone utaplja v denarju (zadnje čase je pri tem še hujši Apple, a pustimo zdaj to). Pa vendar, ali je komu jasno, od kod mu ves ta denar??
Ob branju zadnjih poslovnih rezultatov družbe Intel bi lahko brez težav zatrdili, da je s to družbo vse v najlepšem redu. Letni promet 54 milijard dolarjev, čisti dobiček 12,9 milijarde. Sami rekordi. Toda vodstvo družbe najbrž kljub vsemu zaskrbljeno zre v prihodnost. Ultrabookom, ki naj bi oživili zanimanje za PC platformo, nekako ne uspe poleteti, vsaj ne tako močno kot izdelkom družb Apple in Google. Še bolj skrb vzbujajoče novice pa prihajajo z Daljnega vzhoda, kjer se izdelovalci računalnikov vse bolj pritožujejo nad cenami in zdaj že javno pozivajo družbo Intel, pa tudi AMD, naj znižata cene. Več kot očitno je, da je ARM s svojo strategijo tisti, ki žanje v zadnjem času največji uspeh. Kolikšna je resnična razlika v cenah sestavnih delov v velikih količinah, ne ve nihče, saj so dobro varovana skrivnost. Ali se res lahko zgodi, da bi bil Intel ob prestol? Po dolgih desetletjih prevlade se zdi, da je kaj takega prav zdaj najbolj mogoče.
Splet in z njim povezane tehnologije so del vsakdana skoraj vsakega uporabnika računalnikov. Med njimi pa se najdejo tudi spletni razvijalci, a to je sila široka definicija, predvsem zaradi kopice protokolov, označevalnih in programskih jezikov ter razvojnih orodij, ki jih lahko uporabljajo pri delu.
Novo leto je po nekajmesečnem zamiku tudi k nam prineslo spletno pisarno Office365. Zadevo smo preizkusili in potegnili nekaj vzporednic z doslej zelo priljubljenim Google Docs for Business.
Nedovoljeno prenašanje glasbe, filmov, programov in drugih vsebin je že vrsto let svetovno razširjena folklora, ki je doslej še z nobenim ukrepom ni uspelo ugonobiti. Kljub temu lastniki pravic, tudi s pomočjo državnih organov, ne odnehajo. Včasih so njihova pričakovanja nerazumna, kot v primeru predloga zakona SOPA (Stop Online Piracy Act), ki je zaradi orwellovske zasnove pogorel (uradno: prestavljen) še pred glasovanjem v ameriškem senatu. Drugič tako kot vojaške posebne enote udarijo v srž dogajanja: skoraj sočasno so opravili racijo pri lastnikih spletne storitve MegaUpload, kjer so menda s početjem zaslužili bajno bogastvo: doslej so jim zasegli že 42 milijonov dolarjev nezakonito pridobljenega premoženja! Dovolj, da so pognali strah v kosti tudi drugim podobnim storitvam. Le malo manj znani FileSonic je zato čez noč izključil možnost deljenja vsebin med uporabniki. Toda dosedanje izkušnje so jasne - zelo verjetno jim ne bo uspelo. Uporabniki se bodo pač preselili drugam.
Rivalstva so v računalništvu poglaviten razlog za hiter tehnološki napredek. Vsi se bojijo para iz garaže, ki ga še nihče ne pozna, a že jutri lahko sproži nov, večmilijardni posel.
