Google je nedavno predstavil najnovejšo različico svojega programa za pregledovanje in urejanje fotografij, poimenovanega Picasa 3.5. Največja novost je samodejno prepoznavanje obrazov. Zmožnost, ki so jo uporabniki Googlovih spletnih albumov s pridom uporabljali že dobro leto, tokrat prihaja na namizje. Zanimalo nas je, kako dobro se obnese.
Verjetno bi pri iskanju ključnih vzrokov za veliko uspešnost interneta zelo hitro prišli do - sodelovanja. Temeljna razlika pri rabi računalnikov se je zgodila, ko so ti iz osamljenih otočkov za ustvarjalnosti takih in drugačnih vrst postali povezane, omrežene naprave.
Predstavljajte si za našo malo Slovenijo običajni scenarij - imamo majhno novo podjetje z največ petimi zaposlenimi, ki bi si rado postavilo informacijsko okolje. Ali naj skoči v Microsoftov objem ali naj se prepusti komu drugemu, npr. Googlu?
Samsung je po HTC drugi proizvajalec, katerega pametni telefoni z Googlovim operacijskim sistemom Android, so na voljo tudi pri nas. Samsungov telefon Galaxy je pri programski opremi povsem standarden Android 1.5 ("Cupcake"), navdušuje pa z zelo kakovostno strojno opremo.
Kolega, urednik neke druge revije, je zadnjič zapisal, da so velika podjetja v stalni nemilosti javnosti; globalno gledano Microsoft, pri nas Telekom. Res je, "krivdo" za to pa nosimo vsi oziroma človeška narava, pa tudi prizadeta podjetja.
Kljub veliki privlačnosti Spleta in vedno novih storitev v njem je očitno, da je med internetnimi aplikacijami e-pošta še vedno ena najpomembnejših, še posebej v poslovnih in drugih delovnih okoljih (npr. v izobraževanju). Izpad e-poštnega strežnika je nekaj, kar se v takšnih okoljih zazna najprej in povzroči največ negodovanja, včasih celo takojšnjo poslovno škodo. Vendar pa je e-pošta v skoraj vsakem pogledu zelo zastarela in v svoji okosteneli obliki vse manj primerna za učinkovito delo. V Googlu se je zato ekipa, ki se je že uspešno dokazala z razvojem storitve Google Maps, lotila novega izziva: kakšna bi bila e-pošta, če bi jo odkrili danes? Po uspešni predstavitvi koncepta sta se brata Rasmussen z ekipo prekaljenih razvijalcev preselila v Googlovo pisarno v Sydneyju, kjer je v miru nastal (in še vedno nastaja) Google Wave (Val), skupek protokola, odprte programske kode in izdelkov, ki naj bi povsem prenovil način komuniciranja v internetu.
Googlov Android je prišel tudi v naše kraje. Še bolje, v naše kraje je prišel trenutno najboljši pametni telefon s tem operacijskim sistemom, ki so ga pri izdelovalcu, podjetju HTC, še izdatno izboljšali z lastnimi programskimi nadgradnjami HTC Sense.
V starih časih so bili zlatokopi pripravljeni žrtvovat marsikaj i, da bi dosegli končni cilj - najti zlato žilo in obogateti. Mrzlično so raziskovali in preizkušali še tako nemogoče možnosti, a le redki so na koncu zares obogateli. Zdi se, da je računalniška industrija v teh časih v podobni situaciji. Vsi mrzlično iščejo novo zlato žilo, pri tem pa vse manj izbirajo sredstva. Čeprav ne bodo priznali, gre za vprašanje obstoja.
Napredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo - operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.
Dandanes se zares veliko ukvarjamo s takimi in drugačnimi gesli. Potrebujemo jih na bankomatih in pri plačilu s kreditno kartico, pa za prijavo v službeno računalniško omrežje, domačo e-pošto, družabne spletne strani, forume, spletne trgovine, spletne banke, pa seveda za dostop do telefona in še in še bi lahko naštevali.
