Vem, da bo slišati bogokletno, a razvoj osrednjih procesorjev za namizne računalnike je v zadnjih letih kar nekoliko zastal. Čeprav smo bili uporabniki deležni več deset različnih modelov obeh velikih izdelovalcev, večjih preskokov z vidika matematičnih zmogljivosti vendarle nismo bili deležni, tolažijo nas lahko le boljše zmogljivosti v procesorje vgrajenih grafičnih sredic in nekoliko nižja poraba.
Verjeli ali ne, povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah so bolj kot odlične računalniške igre v zadnjem letu spodbujale kriptovalute (npr. Bitcoin). Njihovo računanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. Izdelovalci na trenutke niti približno niso dohitevali povpraševanja, zato smo nekatere grafične kartice preizkusili šele to pomlad.
Lani jeseni so v AMDju prenovili ponudbo grafičnih kartic Radeon, saj so izdelali dve novi družini izdelkov, imenovani R7 in R9. Cenovni skoki med posameznimi modeli so dosegali od 50 do 100 evrov, zato je sledilo logično nadaljevanje – v ponudbo so uvrstili dodatne modele, ki bodo zapolnili vrzeli.
Preštejte, koliko procesorskih jeder imate v svojem računalniku. Dva, štiri, osem? Če imate grafično kartico, izdelano v zadnjih letih, jih imate v resnici nekaj sto. Večina teh jeder domuje na grafični kartici, a to ne pomeni, da znajo preračunavati samo grafiko. V zadnjih letih je nesluten razvoj doživela tehnologija GPGPU, ki omogoča izkoriščanje te množice jeder za raznovrstne operacije. Pohitritve so velikanske.
Podjetje AMD zna tu in tam potegniti kakšnega aduta iz rokava. Tokrat jim je uspelo z grafičnimi karticami Radeon HD7790, ki se lahko pohvalijo kot najhitrejše kartice s 128-bitnim pomnilniškim vodilom ta hip. Da je uspeh še večji, pa poskrbita nizka poraba energije in do igričarskega žepa prijazna cena.
Grafične rešitve so med najzaslužnejšimi za hiter razvoj računalništva. Prav zaradi njih zmorejo najrazličnejše naprave ne le prikazovati boljšo sliko in video posnetke visoke ločljivosti, temveč tudi presneto hitro računati. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na trgu grafičnih rešitev, kateri izdelki so najbolj priljubljeni med uporabniki in kakšne novosti nam bodo v novem koledarskem letu pripravili posamezni izdelovalci.
Zadnja leta smo priča nadvse hitremu razvoju mobilne zabavne elektronike, še posebej izstopajo pametni telefoni in tablični računalniki. Zanimalo nas je, od kod jim toliko moči in, predvsem, ali je ta moč že primerljiva z nekoliko starejšimi osebnimi računalniki.
Za "resno delo", za "CAD" in za "inženirsko oblikovanje", potrebujemo "grafično postajo". Tako nas vsaj prepričujejo. In vendar izraz "grafična postaja" v zadnjem času ponazarja le osebni računalnik z veliko pomnilnika, hitrim procesorjem (ponavadi Intel Xeon) in hitro grafično kartico (ponavadi nVidia Quadro). Zapičili smo se v slednjo - je za delo z inženirskimi programi res nujna?
Absolutno tih računalnik je le tisti, katerega komponente nimajo gibljivih delov. Tak računalnik je sicer mogoče sestaviti, a bo omejen z zmogljivostmi in predvsem pregrešno drag glede na zmogljivosti, ki jih ponuja. A z nekaj skrbnega načrtovanja si že pred nakupom lahko ustvarimo razmeroma tih sistem, ki ga po potrebi lahko še dodatno utišamo brez večjega vpliva na zmogljivosti. Pripravili smo vodnik, po katerem si lahko vsakdo sestavi (oziroma kupi) tih računalnik.
Ob koncu leta se že tradicionalno ozremo v vzvratno ogledalo in znova osvetlimo najboljše izdelke. Leto 2012 ni bilo s te plati nič manj razburljivo kot vsa druga, a je obenem nekakšna prelomnica v pojmovanju računalnikov, kot smo jih poznali doslej. Danes stopajo v mislih in željah uporabnikov prej v ospredje pametni telefoni in tablice kot pa prenosni in namizni računalniki. Smo torej na začetku nove dobe, ko bo pojem osebnega računalništva postal nekaj drugega, kot smo bili vajeni. Obenem najboljši izdelki minulega leta omogočajo, da del te prihodnosti uporabimo že danes.
