Na straneh te revije se je pred skoraj dvema letoma nad pretirano zeleno propagando razkuril že naš urednik. Trend, ki je samega sebe prignal do absurda, si po tolikšnem času zasluži še malo pozornosti in zdravorazumskega pogleda.
Strojna in programska oprema sta dve plati računalništva, ki uporabnika niti ne bi smeli preveč zanimati, navsezadnje si vsi želimo uporabljati delujočo napravo, z vsemi potrebnimi sestavinami. A zelo presenetljivo je to, da si le redka podjetja upajo razvijati celovite sisteme.
O odličnih prodajnih rezultatih družbe Apple v ZDA smo že pisali, toda nove statistike kažejo še bolj neverjetne prodajne rezultate, kot bi pričakovali. V oktobru je tako Apple najbrž prvič v dolgih desetletjih kraljeval na seznamu najbolj prodanih izdelkov v maloprodaji. Novi namizni iMaci so na prvem in tretjem mestu, med prenosniki kraljuje MacBook Pro. Toda najbolj preseneča podatek, ki so ga objavili v analitski družbi NPD, da je Apple oktobra prodal skoraj polovico vseh osebnih računalnikov v maloprodaji (natančneje 47,71%). Tak uspeh je sicer nekoliko vezan na prednovoletno obdobje, pa vendar - lani, so v enakem obdobju dosegli 33,44 %. Ah, kakšna kriza neki. Američani kljub tanjšim denarnicam kupujejo skoraj najdražje izdelke, kar jih je moč kupiti.
Kar veliko poslušam zgodbe o tem, kako zanič so naprave GPS in kam vse so že peljale nič hudega sluteče voznike. Tu ne mislim skrajnosti v slogu Angležinje, ki je z avtom zapeljala s pomola v morje, ker ji je GPS naprava tako naročila. Vse več je tudi takih bolj navadnih zgodb, kako je nekdo preprosto šel na napačen izvoz z avtoceste. Ali pa kako je GPS navigator želel po ulici, ki je zaradi tamkajšnje ambasade pač zaprta (ulica, ne ambasada). Sam se nekako vedno znajdem med redkimi zagovorniki teh novih tehnologij, saj sem prepričan, da za veliko večino teh težav ni odgovorna naprava oziroma ljudje, ki so jo razvili, temveč so razlogi drugje. Morda pri uporabniku, morda pri kartografskem podjetju, morda pri teroristih (v zgornjem primeru z ambasado). Poglavitni problem pa je globlje nerazumevanje tehnologije.
Nedavno je minilo leto dni od predstavitve prvega mobilnega telefona z Googlovim operacijskim sistemom Android. Seveda je naprava, ki poganja Android, veliko več kot mobilni telefon. Pravzaprav je funkcija telefoniranja le privesek, ki naredi takšno napravo še malo bolj nepogrešljivo.
Gospodarska kriza je tudi trenutek za streznitev. Vsakdo, pa naj gre za posameznika ali podjetje, v takih časih spet pogleda temelje, na katerih stoji njegovo poslovanje, obstoj. Razumljivo. Toda časi so taki, da je treba ukrepati, ne pa vtakniti glavo v pesek kot noj. Prav tisti, ki reagirajo in ne čakajo, bodo iz te krize prišli najbrž še močnejši, kot so bili pred njo. Toda Slovenija je v teh časih, vsaj na področju informacijske tehnologije, skoraj kolektivno vtaknila glavo v pesek.
V računalniškem svetu velika podjetja bijejo pravo vojno, kdo se bo spomnil več vprašljivo uporabnih funkcij. Pri tem pa poteka še boj za najbolj neumno ime za te izumljene funkcije. Prav neverjetno, kaj vse lahko preberemo na reklamnih brošurah in spletnih straneh. Monitorjevci se včasih prav prijetno zabavamo ob prebiranju nalepk na različnih napravah - od prenosnikov pa do televizorjev.
Če bi sodili zgolj po prodaji računalniške opreme, bi lahko pritrdili, da so prvi znaki izhoda iz globalne krize že tu. Prodaja računalnikov se je v tretjem četrtletju povečala glede na enako obdobje pred letom dni, resda za samo borih 0,5 %, pa vendar.
O tem, ali je v krizi pametneje varčevati ali na vso moč zapravljati, si niti ekonomisti niso čisto edini, zato se v to ne bi spuščal. Očitno pa je, da je treba varčevati, če izračuni trenutnih številk ne prenesejo. In to se v slovenskih telekomunikacijah že resno dogaja.
Verjetno bi pri iskanju ključnih vzrokov za veliko uspešnost interneta zelo hitro prišli do - sodelovanja. Temeljna razlika pri rabi računalnikov se je zgodila, ko so ti iz osamljenih otočkov za ustvarjalnosti takih in drugačnih vrst postali povezane, omrežene naprave.
