Intel in AMD sta predstavila nove procesorske izdelke, ki so namenjeni strežnikom, še posebej pa so usmerjeni za hitrejše procesiranje sodobnih bremen v oblaku. Intel je po skoraj letu in pol zamude končno predstavil četrto generacijo procesorjev Xeon Scalable Procesor z delovnim imenom Sapphire Rapids.
Kljub razmahu rabe storitev v oblaku, je uporaba strežnikov na lokacijah še vedno zelo razširjena. Hewlett Packard Enterprise je zato predstavil že enajsto generacijo strežnikov ProLiant, s katerimi ciljajo predvsem na podporo za strežniška bremena, kot so umetna inteligenca, aplikacije v lokalnem oblaku oziroma na omrežnem robu, grafično in računsko intenzivne aplikacije in strežba virtualnih računalnikov, na primer za potrebe namizne virtualizacije (VDI).
Podjetje Dell je predstavil doslej najmanjšo različico rešitve Azure Stack, ki omogoča uporabo in gostovanje oblačnih storitev Azure v lastnem podatkovnem centru. Azure Stack so certificirane rešitve (tako strojna, kot programska oprema), ki omogočajo, da v lastnem podatkovnem centru uporabljamo rešitve Azure na skoraj povsem enak način, kot v javnem oblaku.
Evropska Unija si močno prizadeva, da bi proizvodnjo elektronskih in računalniških komponent vrnila v svoje članice. Eden prvih znanilcev vrnitve je družba Lenovo, ki je v mestu Ullo na Madžarskem zagnala svoj prvi lastni proizvodni obrat v Evropi.
V množici storitev v oblaku so strežniške storitve na zahtevo (serverless computing) eno najhitreje rastočih področij. Na letnem nivoju se povpraševanje povečuje v povprečju za 21,7% letno. Čeprav je to področje še razmeroma mlado in s tem majhno, leta 2020 je bilo globalno vredno okoli 7,3 milijarde dolarjev, se nam v naslednjih letih obeta hitra rast. Analitiki ocenjujejo, da bo trg leta 2028 vreden že skoraj 40 milijard dolarjev.
IBMovi mainframe računalniki z/Architecture so ena od tistih stalnic v računalništvu, ki kot kaže, nikoli ne bo izumrla. Z novo generacijo Z16 so pri IBMu vnovič dokazali, da znajo to zmogljivo platformo prilagoditi sedanjemu času in zlasti potrebam velikih kupcev. V novi generaciji naj bi sistemi z16 s pomočjo umetne inteligence nudili pomembno platformo za preverjanje varnosti podatkov in preprečevanje prevar, pa tudi pomembno vlogo v sodobnem računalništvu v oblaku.
V časih, ko se vse več storitev seli v oblak, je predstavitev novih modelov strežnikov vse manj. Toda potreba po malih in srednjih strežnikih zopet narašča, s tem ko podjetja z njimi opremljajo storitve na obrobju oblaka (robno računalništvo), kjer je lokalna procesna moč predpogoj za uporabo storitev s hitrimi odzivnimi časi .
Samsung in Adata sta na sejmu CES prikazala prve prototipe nove generacije pomnilniških enot SSD, ki z gostitelji komunicirajo prek novega vodila PCIe 5.0 in protokola NVMe 2.0. Ti prinašajo bistveno večje hitrosti prenosa. Prvi testi so pokazali, da lahko pri Samsungovih enotah pričakujemo zaporedno hitrost branja podatkov v rangu 13 GB/s, kar je 1,8-krat bolje kot pri enotah SSD na vodilu PCIe 4.0.
Strežniki so še vedno eden od ključnih gradnikov za razvoj informacijskih storitev in digitalne ekonomije. Zato je zanimivo in koristno vedeti, v katero smer bo v naslednjem letu šel razvoj na tem področju. V primerjavi s preteklostjo, ko se je na strežnike gledalo predvsem iz zornega kota zasebnih podatkovnih centrov, so danes v ospredju storitve v oblaku, temu pa se prilagaja tudi sama tehnologija.
Kitajsko podjetje Tecent, ena od največjih tehnoloških korporacij s tržno vrednostjo nad 500 milijard dolarjev, se kot kaže podaja v ponudbo lastno razvite strojne opreme namenjene podatkovnim centrom, zlasti drugim ponudnikom storitev oblaku. Nedavno so najavili, da bodo na prostem trgu ponudili svoje strežnike StarLake, zasnovane na AMDjevih procesorjih EPYC, ki so bili sprva razviti za Tencentove lastne potrebe storitev v oblaku.
