Evropska Unija si močno prizadeva, da bi proizvodnjo elektronskih in računalniških komponent vrnila v svoje članice. Eden prvih znanilcev vrnitve je družba Lenovo, ki je v mestu Ullo na Madžarskem zagnala svoj prvi lastni proizvodni obrat v Evropi.
V množici storitev v oblaku so strežniške storitve na zahtevo (serverless computing) eno najhitreje rastočih področij. Na letnem nivoju se povpraševanje povečuje v povprečju za 21,7% letno. Čeprav je to področje še razmeroma mlado in s tem majhno, leta 2020 je bilo globalno vredno okoli 7,3 milijarde dolarjev, se nam v naslednjih letih obeta hitra rast. Analitiki ocenjujejo, da bo trg leta 2028 vreden že skoraj 40 milijard dolarjev.
IBMovi mainframe računalniki z/Architecture so ena od tistih stalnic v računalništvu, ki kot kaže, nikoli ne bo izumrla. Z novo generacijo Z16 so pri IBMu vnovič dokazali, da znajo to zmogljivo platformo prilagoditi sedanjemu času in zlasti potrebam velikih kupcev. V novi generaciji naj bi sistemi z16 s pomočjo umetne inteligence nudili pomembno platformo za preverjanje varnosti podatkov in preprečevanje prevar, pa tudi pomembno vlogo v sodobnem računalništvu v oblaku.
V časih, ko se vse več storitev seli v oblak, je predstavitev novih modelov strežnikov vse manj. Toda potreba po malih in srednjih strežnikih zopet narašča, s tem ko podjetja z njimi opremljajo storitve na obrobju oblaka (robno računalništvo), kjer je lokalna procesna moč predpogoj za uporabo storitev s hitrimi odzivnimi časi .
Samsung in Adata sta na sejmu CES prikazala prve prototipe nove generacije pomnilniških enot SSD, ki z gostitelji komunicirajo prek novega vodila PCIe 5.0 in protokola NVMe 2.0. Ti prinašajo bistveno večje hitrosti prenosa. Prvi testi so pokazali, da lahko pri Samsungovih enotah pričakujemo zaporedno hitrost branja podatkov v rangu 13 GB/s, kar je 1,8-krat bolje kot pri enotah SSD na vodilu PCIe 4.0.
Strežniki so še vedno eden od ključnih gradnikov za razvoj informacijskih storitev in digitalne ekonomije. Zato je zanimivo in koristno vedeti, v katero smer bo v naslednjem letu šel razvoj na tem področju. V primerjavi s preteklostjo, ko se je na strežnike gledalo predvsem iz zornega kota zasebnih podatkovnih centrov, so danes v ospredju storitve v oblaku, temu pa se prilagaja tudi sama tehnologija.
Kitajsko podjetje Tecent, ena od največjih tehnoloških korporacij s tržno vrednostjo nad 500 milijard dolarjev, se kot kaže podaja v ponudbo lastno razvite strojne opreme namenjene podatkovnim centrom, zlasti drugim ponudnikom storitev oblaku. Nedavno so najavili, da bodo na prostem trgu ponudili svoje strežnike StarLake, zasnovane na AMDjevih procesorjih EPYC, ki so bili sprva razviti za Tencentove lastne potrebe storitev v oblaku.
Microsoft je na nedavni konferenci Ingnite prvič javno spregovoril o novi različici strežnika SQL Server 2022. Novi podatkovni strežnik bo kot kaže prinesel obilico koristnih novosti, tako za rabo v oblaku, zlasti tistemu Azure, kot tudi v samem jedru izdelka. Nova različica je sicer še razmeroma daleč od končne podobe, saj je za zdaj na voljo le zaprtemu krogu razvijalcev, Microsoft pa je razkril zgolj del novosti, ki jih lahko pričakujemo v končni različici.
Red Hat je najavil novo različico svojega glavnega operacijskega sistema Red Hat Enterprise Linux (RHEL) 9, ki prinaša številne novosti na področju varnosti in upravljanja delovanja, a hkrati ohranja enaka orodja za upravljanje in avtomatizacijo, kar lahko močno olajša uporabo in implementacijo v praksi.
Prodaja strežnikov v državah EU je v zadnjem četrtletju padla na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Glavni razlogi so pomanjkanje čipov, prehod na uporabo storitev v oblaku in uporaba programsko določljivih (software defined) infrastrukturnih storitev, ki so bile še nedavno predvsem v domeni strežniške in omrežne strojne opreme.
