Prodaja strežnikov v državah EU je v zadnjem četrtletju padla na najnižjo raven v zadnjih štirih letih. Glavni razlogi so pomanjkanje čipov, prehod na uporabo storitev v oblaku in uporaba programsko določljivih (software defined) infrastrukturnih storitev, ki so bile še nedavno predvsem v domeni strežniške in omrežne strojne opreme.
Združenje PCI SIG, ki bdi nad razvojem računalniškega razširitvenega vodila PCI Express (PCIe) pripravlja novo specifikacijo, ki bo podvojila hitrosti prenosa podatkov glede na PCIe 5.0. Končna specifikacija bo dokončana do konca tega ali v začetku naslednjega leta.
Po tem, ko smo v času pandemije beležili občutno rast prodaje strežnikov, predvsem zaradi nepričakovanih potreb po storitvah v oblaku, se je zdaj v drugem četrtletju rast prodaje strežnikov kosovno praktično ustavila, medtem ko je vrednostno celo nekoliko nazadovala s padcem v višini 2,5%. Razloge gre delno pripisati pomanjkanju sestavin, čeprav v manjši meri, kot bi pričakovali, predvsem pa preusmeritvi kupcev k cenejšim strežnikom z enim podnožjem.
Microsoft je predstavil najnovejši strežniški operacijski sistem Windows Server 2022. Kot je moč prebrati v številnih poročilih, je bila končna različica izbranim kupcem sicer na voljo že več tednov pred uradno objavo.
Storitve v oblaku niso zanimive le zaradi nižjih in bolje razporejenih stroškov obratovanja, lažje dosegljivih sredstev in manjše obremenitve pri upravljanju informacijskih sistemov, temveč tudi zaradi bolje zasnovanih procesov in načina naročanja, uporabe in upravljanja sistemov. Prav zaradi tega se številna podjetja odločajo, da pri sebi implementirajo tako imenovano lokalno oblačno infrastrukturo (DCIaaS, Dedicated (Local) Cloud Infrastructure-as-a-Service) namesto da bi postavljali strežnike in ostalo infrastrukturo po svojih pravilih in zamislih.
Povpraševanje po strežnikih in pomnilniških sistemih je v prvem četrtletju letošnjega leta vnovič preseglo pričakovanja, čeprav se rast povpraševanja v primerjavi z zadnjimi četrtletji lanskega leta nekoliko umirja. Na prodajo tovrstnih izdelkov se kažejo tudi prvi vplivi pomanjkanja elektronskih komponent, čeprav si je večina vodilnih proizvajalcev naredila zaloge, zaradi česar dobava končnih izdelkov vendarle nima pretirane zamude.
Lenovo je predstavil novo generacijo strežnikov ThinkSystem, ki je namenjena tako uporabi v podatkovnih centrih, kot tudi na računalniškem robu. Novi strežniki so na voljo v različnih izvedbah, da s tem bolje zadovoljijo specifične načine rabe. Med njimi najdemo modele specializirane za obsežne računske aplikacije (HPC), strežnike, ki so optimizirani za področje strojnega učenja (AI), pa tudi take, ki so namenjeni gostovanju namizja v oblaku (VDI, virtual dekstop infrastructure).
Nvidia je v okvir spletne konference GTC, posvečene novih tehnologijam, najavila svoj vstop na področje procesorjev, ki so namenjeni strežnikom in podatkovnim centrom. Korak je bil nekako pričakovan in logično nadaljevanje lani začrtane strategije, ki so jo kronali z nakupom družbe Arm. Vstop v ta tržni segment pomeni veliko novost na trgu in resen izziv dosedanjim ponudnikom strežniških izdelkov, zlasti družbi Intel.
Intel je po dolgem zamujanju zaradi težav pri prenosu v serijsko proizvodnjo naposled vendarle predstavil novo, tretjo generacijo strežniških procesorjev iz družine Xeon Scalable Platform. Nova generacija, ki je narejena v 10-nm arhitekturi prinaša v vseh pogledih več in predstavlja odgovor na hitro dohitevanje konkurentov. Naj spomnimo, da je podjetje AMD pred nekaj tedni predstavilo svojo generacijo strežniških procesorjev, ki so narejeni z že 7-nm tehnologijo.
Microsoft si močno prizadeva, da bi izboljšal učinkovitost in zanesljivost svojih podatkovnih centrov. Po tem, ko so lani uspešno opravili test s projektom Natick, pri katerem so strežnike za več mesecev potopili pod morsko gladino, zdaj preizkušajo sistem namakanja strežnikov v posebno tekočino, s čimer dosegajo boljšo toplotno stabilnost, energijsko učinkovitost in zanesljivost delovanja.
