Pri Monitorju živimo s testi, preizkusi, meritvami in članki, ki iz vsega tega nastanejo. Preizkušamo računalnike, tablice, telefone, fotoaparate, monitorje in še kaj. Preizkušamo jih posamezno ("Preizkusi"), primerjalno ("Veliki preizkusi") in tematsko ("Fokus" ali "Dosje").
V vseh teh tipih testov in člankov pa lahko računate na Monitorjevo nepristranskost, poštenost in odkritost. Skratka, za oceno izdelka s strani uporabnika.
Združenje z imenom Wi-Fi Alliance, ki bdi nad razvojem brezžičnih izdelkov Wi-Fi (z "računalniško" oznako 802.11a/b/g), že dalj časa snuje nov standard, 802.11n. A ta se kljub trudu in nič koliko obljubam o datumu končne različice (ki se "vleče" že od leta 2005!) kar noče in noče pojaviti na trgu. Stisko rešuje nekakšen vmesni standard, imenovan "802.11n Draft 2.0". Preizkusili smo izdelke, združljive z njim, in preverili, ali obljube o višjih hitrostih prenosa ter izboljšanem dometu zares držijo.
Imate morda doma televizor in kabelski ali DSL priključek ter dostop do kakih 100 do 200 tv kanalov, pa je vse skupaj en sam velik dolgčas? Potem se odpravite v internet in poglejte, kaj je na voljo na nešteto video strežnikih po vsem svetu. V internetu se dogaja, za vse okuse in potrebe. Takrat, ko želiš, na zahtevo. Pravite, da ste zmedeni, izbira je prevelika? Potem si preberite ta pregled in ugotovite, katere spletne kotičke se splača obiskati. Morda boste presenečeni.
O tem, da je virtualizacija velik hit, čivkajo že vrabci na strehi. Prednosti "navideznih okolij" so odkrili tako domači uporabniki kakor tudi podjetja in seveda hekerji. Razvoj jedrnih kompletov (rootkit) namreč kaže, da so virtualni kompleti (VMBR, Virtual Machine Based Rootkit) oz. njihova izpeljanka, kompleti HVM (Hardware-assisted Virtual Machine), naslednja velika prelomnica v razvoju zlonamerne kode.
Predpostavimo: stari ste trideset let in več. Obdobje razposajenega razsajanja po gostilnah ob koncu tedna ste že dali skozi in partnerke/ja ne nadlegujete več vsakih trideset minut. Po tem, ko so naši nogometaši, košarkarji in smučarji postali nevredni vašega časa pred televizijskim zaslonom, ste se znašli pred sladko dilemo, kaj početi pod večer in ob koncu tedna.
Bi v podjetje radi uvedli novo storitev, ne pa tudi fizičnega strežnika zanjo? Rešitev je navidezni stroj. Bi radi izbrano storitev preizkusili, še preden bi se je lotili resno namestiti? Rešitev je tržnica navideznih strojev, ki jo na svojem spletišču vzdržuje VMWare.
Kljub vse večji količini informacij, ki so na voljo v digitalni obliki, še vedno ostaja silno veliko literarnih, znanstvenih in drugih del, ki so na voljo le v tiskani obliki. Že pred desetletji so zato nastali prvi projekti, ki so želeli to velikansko količino človeškega znanja pretočiti tudi v digitalno obliko in ga tako ohraniti za prihodnje rodove, hkrati pa ga narediti bolj dostopnega vsem ljudem.
Video visoke ločljivosti sicer danes še ni prevzel vodilne vloge pri prikazovanju video vsebin, vsekakor pa se ta standard počasi prebija. Tako je po domovih vse več televizorjev visoke ločljivosti, ki so se v zadnjem času precej pocenili, s standardoma blu-ray in HD-DVD pa se je pojavil tudi ustrezen nosilec za distribucijo vsebin visoke ločljivosti. Teren je torej pripravljen in ni pravega razloga, da ne bi ob vseh prizadevanjih visoka ločljivost v nekaj letih "zavladala" v domu povprečnega uporabnika zabavne elektronike. Tudi zato, ker večina večjih televizijskih postaj načrtuje prehod na oddajanje v visoki ločljivosti in ker bodo prej ali slej tudi televizijske vsebine prilagojene zaslonom visoke ločljivosti.
Po trenutnih napovedih, lahko konec meseca novembra pričakujemo izid Microsoft Visual Studio 2008, ki prinaša številne novosti in hkrati precej zmede zaradi neposrečenega številčenja različic tehnologij. Tokrat si bomo površno pogledali, kaj prinaša osveženi jezik Visual C#, ki bo nosil oznako 3.0, naslednjič pa se bomo posvetili novostim razvojnega okolja Visual Studio.
Po dobrem mesecu dni občasnega preizkušanja prenosa podatkov v novem Si.mobilovem omrežju UMTS/HSDPA smo ugotovili, da zadeva ne deluje najbolje. Oziroma da (v Ljubljani) deluje zadovoljivo le, če smo v dovolj visokem nebotičniku.
Apple je v zadnjem času širši javnosti znan predvsem po iPodih in iPhonu, vse bolj uspešna pa je tudi njegova dolgoletna linija računalnikov Mac. Odkar jih je začel nadevati z Intelovo procesorsko arhitekturo, se od računalnikov PC razlikujejo le še po dovršenem dizajnu in samosvoji programski opremi.
Potisna pošta postaja v današnjem svetu, ko je pravočasnost informacij zelo pomembna, nepogrešljiva. Na tokratnem preskusu smo si ogledali rešitev Emoze. In kaj je pri tem najboljše? Vsakomur je na voljo. In to brezplačno.
Od lanskega poletja lahko v Applovih računalnikih poganjamo Okna s hitrostjo, ki je primerljiva tisti na pecejih. Podjetje Parallels je izdalo program Parallels Desktop for Macintosh, prvi virtualizacijski program za okolje Mac OS X.
Toshibo v našem laboratoriju poznamo predvsem po (številnih) prenosnih računalnikih, ki jih kar noče zmanjkati. Oznako te korporacije (če se omejimo na računalništvo in elektroniko) pa nosijo tudi televizorji LCD, diskovni snemalniki oz. videorekorderji, projektorji, diski itd. Naštetim sta se nedavno pridružila tudi prva dva monitorja LCD z diagonalo 20 in 22 palcev. Preizkusili smo slednjega.
HTC je predstavil naslednika znanega TyTN, ki so ga dolgo skrivali pod imenom Kaiser. Od konkurence ga loči predvsem lahkotna povezljivosti s širokim naborom omrežij.
Prepričani smo bili, da so z razcvetom interneta faksiranim sporočilom šteti dnevi. Elektronska pošta prevzema večji delež pri medsebojni komunikaciji med podjetji, vendar ta kljub temu še vedno niso nehala uporabljati faksa. Res pa je, da se je način pošiljanja in sprejemanja faksiranih sporočil spremenil. Danes imamo namensko programsko opremo, ki poleg običajnih funkcij, ki jih omogoča faksiranje, dodatno ponuja boljšo integracijo v poslovni sistem in povezavo z elektronsko pošto. Eno izmed takih rešitev ponuja tudi slovensko podjetje, ki trži svoj izdelek pod blagovno znamko SIS Fax.
Toshibin elegantni prenosnik Satellite Pro U300 se na slovenskih straneh oglašuje kot "ultraprenosnik". Razlog za to je seveda njegova sorazmerno majhna teža, saj tehta slaba dva kilograma (oziroma natančno 1,99 kg). Povod za prenosljivost je 13,3-palčni zaslon TruBrite, ki pa se na močnejši svetlobi ne obnese najbolje, saj v njem vidimo preveč odseva. Drugače se obnese dobro, premore pa ločljivost 1280 × 800 pik. Prenosnik deluje zelo dobro, vsaj dokler ga ne primemo v roke; takrat pa opazimo negativno stran nižanja teže. Plastična masa na desni strani prenosnika se prav neokusno upogiba, krivec pa je predvsem optična enota DVD. Zaradi nizke teže so izbrali razmeroma nizko enoto, ki bi potrebovala še nekaj več ojačitve. A v Toshibi so nad njo vgradili še režo Express card, ki položaj še poslabša.
MSI oglašuje svoj Megabook VR 600x kot najboljšo izbiro za prvi prenosnik, uvršča pa ga v svoj cenejši razred. Na to kaže tudi izbira procesorja. Gre za Intelov Celeron M 440, ki deluje s taktom 1,83 GHz. Procesor je zasnovan na Intelovi seriji Core Solo, od katere se razlikuje po polovičnem drugonivojskem pomnilniku L2 in temu, a nima varčevalne tehnologije SpeedStep. V preizkušenem prenosniku ga podpira 2 GB pomnilnika, kar je za ta razred nadpovprečno in vsekakor dobrodošlo.
Olympus ima v svoji seriji lično oblikovanih fotoaparatov, imenovani "Mju", že nekaj časa tudi modele, ki so vodotesni in odporni proti padcem. Ne gre za kake velike, z gumo obložene modele, temveč za tanke, žepne aparate z res kakovostnimi in trdimi ohišji. Najnovejši tak model ima oznako 790 SW. Z njim lahko brez težav fotografiramo pod vodo (do treh metrov globine), Olympus pa pravi, da preživi padec s poldrugega metra višine in to lahko brez zadržkov potrdimo.
Lenovova serija prenosnikov N (ne gre torej za Thinkpade) naj bi združevala zmogljivosti in širok zaslon z ugodno ceno. Po prvem vtisu sodeč, jim je kar uspelo. Z oblikovanjem prenosnik resda ne bo pritegoval pogledov, ker deluje skoraj dolgočasno, je pa zato izdelava res kakovostna. Še najbolj nas je navdušila tipkovnica, tu je Lenovo (kot pred njim IBM) še vedno pred konkurenco. Škoda le, da sta še vedno zamenjani tipki "Fn" in "Ctrl" v spodnjem levem kotu, kar bo motilo predvsem uporabnike, ki veliko uporabljajo bližnjice na tipkovnici. Prenosnik premore tudi spletno kamero ločljivosti 1,3 MP in bralnik prstnih odtisov.
Epson brizgalni tiskalnik Stylus D120 trži kot alternativo majhnim laserskim tiskalnikom, namenjenim predvsem domačim uporabnikom in majhnim pisarnam (mimogrede, s takimi primerjavami so bili glasni že pred leti, s starejšimi modeli Sytlus). Tiskanje naj bi bilo hitro in kakovostno, hkrati pa cenovno primerljivo z laserskim izpisom. Tiskalnik je sicer elegantno oblikovan in narejen iz kakovostne črne plastike, na sprednjem delu najdemo le tri tipke (za vklop, menjavo kartuš in prekinitev tiskanja). Tiskalnik je razmeroma lahek (3,9 kilograma), predvsem pa zelo nizek. Na voljo imamo le priklop prek USB, kar je za domače tiskalnike povsem običajno.
Razen foto tiskalnikov se zdi, da navadni brizgalni tiskalniki počasi izginjajo, in to zaradi večnamenskih naprav. To potrjujeta tudi Canonova modela iz družine Pixma, MX310 in MX300. Gre za večnamenski napravi, namenjeni domačim pisarnam, kjer se poleg poslovnih dokumentov tu in tam natisne tudi kaka fotografija, oziroma pošlje faks. Razlika med napravama je le samodejni podajalnik pri modelu MX310. Pri obeh imamo zadaj pladenj za papir, potiskani izdelki pa se odlagajo na pladnju spredaj. Nad slednjim najdemo LCD in nekaj funkcijskih tipk, prek katerih upravljamo tiskalnika.
Canonov S5 je najnovejši model znane serije zmogljivih kompaktnih aparatov, katerih poglavitna odlika je predvsem veliki razpon goriščnic (ali, z drugimi besedami, velik zum). Je naslednik dobro leto starega modela S3, na videz ju skoraj ne ločimo. Zadaj kraljuje večji zaslon (z dveh palcev je zrasel na dva in pol), ki je še vedno vrtljiv, povečali pa so tudi njegovo ločljivost (s 115.000 pik na 207.000 pik). Na zgornji strani fotoaparata pa po novem najdemo nastavek (tako imenovani "hot shoe") za dodatno bliskavico. Fotoaparat lepo sede v roko, na desni je odebeljeno držalo, tipke pa so logično razporejene in hitro dosegljive.
Acerjev model Aspire 5310 meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je cena poglavitno vodilo pri nakupu prenosnika. Navzven se to ne pozna, saj uporablja enako ohišje kot nekateri drugi, zmogljivejši modeli iz serije Aspire. To je lično oblikovano, zunanjost je črna, notranjost pa bela, opazimo pa tudi nekaj manjših oblikovalskih podrobnosti.
Olympus je pred slabim letom predstavil kompaktni aparat s t. i. objektivom ultra zum (od tod tudi kratica UZ v imenu) s kar 18-kratnim razmerjem med največjo in najmanjšo goriščno razdaljo. To je bil model SP-550UZ. Takrat je bil aparat rekorder v razmerju goriščnic. Leto dni je naokrog in njegov naslednik z enakim zumom je tu, model SP-560UZ. Ta še vedno zaseda prestol, a na njem ne sedi več sam.
Sony je družino aparatov z velikim razponom goriščnice nekako razdelil na tiste zmogljivejše (DSC-H9, DSC-H7) in tiste bolj dostopne, h katerim sodi DSC-H3.
Lično oblikovan Ricoh Caplio R6 je naslednik modela R5 in značilen predstavnik družine žepnih fotoaparatov z majhnimi merami, preprosto rabo in solidnimi zmogljivostmi.
Toshiba ima v zbirki prenosnikov tudi razred elegantnih večpredstavnih modelov, imenovanih Qosmio. Vendar se je X200-15K kljub številnim podobnostim znašel v "cenejšem" razredu Satellite. Že sam videz nam da vedeti, da Satellite X200-15K ni navaden prenosni računalnik, ki bi ga vsako jutro vzeli s seboj v službo. Lepo rdeče večbarvno ohišje je res prava paša za oči, prav tako pa tudi lahka tarča za razne praske, ki bi lahko nastale pri prenosu. Pod pokrovom se skriva sedemnajstpalčni zaslon s svetlečo prevleko.
DMC-FX100 se kot prvi iz Panasonicovih vrst lahko pohvali s tipalom 12,2 milijona pik in objektivom 28-100 mm, s svojimi merami pa ravno še sodi v kategorijo žepnih digitalnih fotoaparatov.
Velik 17-palčni zaslon z ločljivostjo 1680 × 1050 pik in zmogljiva grafična kartica nVidia Geforce 8600M GT sta značilnosti prenosnika iz serije GX, ki so jo v MSI posvetili prav ljubiteljem iger. Grafične zmogljivosti uporabnika ne bodo pustile ravnodušnega, lahko pa bi bil računalnik opremljen z malce močnejšim procesorjem. To bi se poznalo predvsem v Visti, kjer se je odrezal povsem povprečno.
Photosmart C7280 vsebuje bolj ali manj najzmogljivejše elemente, ki jih lahko najdemo v tem razredu večnamenskih brizgalnikov. Foto tiskalnik s šestimi ločenimi kartušami, bralnik kartic z zaslonom LCD, zmogljiv optični bralnik in faksirna naprava z avtomatskim podajalnikom. Bogato opremo poleg klasične potrjuje še omrežna oz. brezžična povezava WLAN. Lahko bi rekli, da je tiskalnik skorajda preveč opremljen, saj bo večina funkcij ostala neuporabljena. A kljub temu želijo imeti nekateri uporabniki pod imenom večnamenska naprava dejansko vse, kar je mogoče.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
