Pri Monitorju živimo s testi, preizkusi, meritvami in članki, ki iz vsega tega nastanejo. Preizkušamo računalnike, tablice, telefone, fotoaparate, monitorje in še kaj. Preizkušamo jih posamezno ("Preizkusi"), primerjalno ("Veliki preizkusi") in tematsko ("Fokus" ali "Dosje").
V vseh teh tipih testov in člankov pa lahko računate na Monitorjevo nepristranskost, poštenost in odkritost. Skratka, za oceno izdelka s strani uporabnika.
Čeprav prenosnike preizkušamo v vsaki številki, smo se tokrat odločili za večji preizkus teh modelov, pri čemer smo se še posebej pozabavali tudi z barvno pravilnostjo vgrajenih monitorjev. Zanje smo tudi zahtevali, da morajo biti v širokem formatu.
Vsakdo, ki se kolikor toliko resno loti branja blogov, je že ugotovil, da branje blogov v brskalniku in deskanje po blogih ni izvedljivo, če jih želite prebirati več kot peščico. Takrat si lahko omislite pomoč. O bralnikih RSS ali Atom virov oziroma agregatorjih smo že pisali v decembrski številki. Podobno pomoč si lahko omislijo tudi avtorji. Za udobnejše ustvarjanje svojih prispevkov si lahko priskrbijo program, ki nadomesti sicer običajno urejanje v spletnem brskalniku.
Olympus mju 750 po zunanjosti zelo spominja na pred nekaj meseci preizkušeni model mju 810: prav tako gre za aparat s kovinskim ohišjem klinaste oblike, ki ga brez težav spravimo v vsak žep. Vseeno gre za posebneža, ki zaenkrat med žepnimi aparati nima velike konkurence. Ločljivost tipala, 7 megapik, je sicer že dokaj običajna pri teh aparatih, posebnost novega mjuja pa je objektiv. Ta ponuja kar petkratno optično povečavo, precej več od za ta razred standardne trikratne povečave.
Digitalni fotoaparati SLR z izmenljivimi objektivi so na voljo po čedalje nižjih cenah, tako da je že kar nekaj izdelovalcev fotoaparatov opustilo razred "polprofesionalnih" kompaktnih aparatov. Panasonic v tem razredu še kar vztraja. Dosedanjega paradnega konja, model DMC-FZ30, ki je bil preizkušen v letošnji januarski številki, je tako nadomestil njegov zmogljivejši naslednik, Lumix DMC-FZ-50.
Olympusova priljubljena aparata z veliko optično povečavo C-765 in C-770 smo v Monitorju preizkusili pred več kot dvema letoma. No, v tem času je Olympus na tem področju, kljub temu da gre za pionirja pri aparatih z veliko optično povečavo, nekoliko zaspal. To je s pridom izkoristila konkurenca in ga ne samo dohitela, temveč v marsikaterem pogledu tudi prehitela.
Nikon S10 je naslednik modela S4. "Podedoval" je vrtljiv del z optiko, ki ga lahko zasukamo okrog osi za 270 kotnih stopinj. To pride prav, kadar želimo ustvariti avtoportret; pri tem aparat sam pravilno obrne sliko na zaslonu LCD.
FE-190 je trenutno drugi najzmogljivejši predstavnik Olympusove družine preprostih izdelkov "Easy" za preproste uporabnike. Poleg tega je tudi majhen - pravzaprav žepen, tako da je vedno in povsod pri roki.
Finepix F30 spada med žepne modele digitalnih fotoaparatov, po velikosti se uvršča nekako v sredino teh modelov. Ohišje je kovinsko, z zglajenimi robovi, in omogoča nekoliko slab prijem, še posebej, kadar ga želimo držati z eno roko, saj nima nobene prave nedrseče opore za prste.
Pred letom in pol so v Nikonovi ponudbi digitalnih SLRjev predstavili izboljšan D70s, a večino lastnikov starejšega D70 ni ravno prepričal v zamenjavo fotoaparata. Razlik med njima je bilo pravzaprav malo. Izboljšan je bil avtofokus, povečan pregledovalnik LCD, še nekaj dodatnih popravkov pa je bilo prej lepotne narave kot ne. Šele letos na sejmu Photokina smo dočakali pravega naslednika, ki je upravičeno tudi prevzel novo, višjo številko. Ta je še vedno namenjen resnejšim amaterskim fotografom in medtem ko vstopni model še naprej ostaja D50, so zahtevnejšim uporabnikom namenili novi D200, profesionalcem pa ostajata preverjena D2X in D2Hs.
Nikon S7c že z nazivom poudarja, da gre za izdelek z možnostjo povezovanja (C - "connectivity"). V S7 je kot v enega redkih trenutno aktualnih fotoaparatov na trgu že tovarniško vgrajen brezžični vmesnik Wi-Fi po standardu b/g.
Razred više od modela DX 4050 sodi Epson Stylus DX5050, ki ga lahko primerjamo tudi z malce starejšim modelom DX4850, tako po videzu kot po lastnostih. Epson Stylus DX5050 tako kot vsi tiskalniki iz serije D uporablja štiri ločene barvne kartuše in premore največjo ločljivost 5760 x 1440 pik na palec. Tako kot v Stylus DX4850 je tudi v Stylus DX5050 vgrajen bralnik kartic. Ker nima vgrajenega zaslona za pregledovanje vsebine pomnilniške kartice, natisne seznam fotografij, pod katerimi ustrezno počrnimo ustrezne kvadratke in list položimo na optični bralnik, ta pa odčita naše želje. Za razliko od modela Stylus DX4050 je možno nastavljati tudi število fotokopij.
Tudi v samem vrhu Canonovih večnamenskih naprav je prišlo do nekaterih izboljšav. Tako je iz modela Canon MP800 nastal že po videzu, pa tudi zmogljivostno prenovljen Canon MP810.
K jesenski osvežitvi novih modelov sodi tudi cela vrsta novih oziroma prenovljenih večnamenskih naprav. Pri večini gre zgolj za lepotne popravke, vmes pa je moč zasledili tudi kakšno tehnično izboljšavo. Canonov model MP180 je tako nadgradnja modela MP170 oziroma zgolj njegova nova preobleka. Tiskalnik je obdržal črno-beli zaslonček LCD, ki precej pregledno posreduje informacije in omogoča spreminjanje nastavitve kopiranja, svetlosti, števila kopij, vrste papirja itd. Opremljen je tudi z bralnikom kartic, kar nam omogoča neposredno tiskanje fotografij. Seveda vsebine kartice ne moremo pregledovati prek zaslona, zato pa nam tiskalnik natisne seznam vseh slik, na katerem pod želenimi počrnimo ustrezno okence, papir pa nato položimo nazaj na optični bralnik in tiskanje fotografij se lahko začne. Ta način tiskanja fotografij pri Canonu sicer uporabljajo že kar nekaj časa. Za razne neljubitelje novih tehnologij, ki še vedno prisegajo zgolj na svinčnik in papir, je to prav prijazen način izbire slik ter nastavitev.
V Epsonu so se odločili prenoviti večnamenske naprave, poglavitni element spremembe pa je uporaba novega barvila Ultra DuraBrite. Tiskalnik ima štiri ločene barvne kartuše, poudarek na novih barvilih pa je predvsem obstojnost ter seveda nižja cena izpisa. Epson Stylus DX4050 je za razred močnejši od modela Stylus DX3850, ki smo ga v Monitorju že preizkusili, na videz pa sta skorajda docela enaka.
Zelo opazno spremembo je doživela Canonova večnamenska naprava MP500, ki jo je nasledila nova, Canon MP510. Razlika je že v sami obliki, saj zaslon LCD in funkcijske tipke niso več vidne in so lično skrite oziroma pokrite z zaslonom. Ob uporabi ga odpremo in s tem pridobimo precej funkcijskih tipk in dokaj velik barvni zaslon LCD, ki rabi predvsem pregledovanju fotografij na pomnilniški kartici ali nastavljanju fotokopiranja. Žal tudi v prenovljenem modelu zajetih slik na optičnem bralniku ni mogoče shraniti na pomnilniško kartico. Na naše presenečenje pa so pri novem modelu odvzeli precej priboljškov. Tako kot je Canon storil pri navadnem brizgalnem tiskalniku Pixma iP3300, je storil tudi pri večnamenski napravi MP510 - nič več ni mogoče tiskati neposredno na plošče CD/DVD. Canon MP510 je ostal tudi brez dodatne črne kartuše, ločljivost pa so mu znižali na 4800 x 1200 pik na palec. Ohranil pa je dva podajalnika papirja, eden je v obliki predalnika, drugi pa v obliki večnamenskega podajalnika. Ostaja tudi možnost povezovanja z mobilnimi napravami prek infrardeče povezave.
Predstavitve novih grafičnih procesorjev si sledijo mesec za mescem. Pogosto gre le za lepotne popravke starih modelov, včasih pa izdelovalca predstavita revolucionarno novost, ki na novo določi meje zmogljivosti in kakovosti prikazane slike.
Zdaj, ko so tudi v Gartnerju opazili, da je evropski trg klasičnih ročnih računalnikov "izpuhtel", lahko pričakujemo vse večjo ponudbo hibridnih ročnih računalnikov in pametnih telefonov tudi od klasičnih izdelovalcev ročnih računalnikov. In HP se z modelom iPAQ rw6815 Personal Messenger vse bolj odločno približuje mobilni telefoniji.
O skypanju brez prižganega računalnika smo že pisali - prvi je bil brezžični Linksys WIP-330. Tokrat smo preizkusili še dva podobna izdelka, ki prav tako nista brez napak.
Dobri stari terminali se vračajo, bi lahko rekli, pa vendar ni povsem tako, kot je bilo včasih. Strojna oprema se je precej spremenila, na voljo so nam širokopasovne povezave v internet, terminalski strežniki nam "strežejo" grafično okolje. Le poslovna logika ostaja - optimizacija stroškov in povečevanje produktivnosti.
Največja izdelovalca mobilnih telefonov na našem trgu, Sony Ericsson in Nokia, sta v zadnjih mesecih predstavila cel kup telefonov in dva med njimi natančno merita na poslovne uporabnike. Nokia E60 in Sony Ericsson M600i sta oba zelo kakovostno izdelana, preprosto ju je uporabljati in sta brez fotoaparata. Ponujata večje število naprednih funkcij, vendar je osnovne funkcionalnosti mogoče uporabiti, ne da bi se ubadali z njimi.
Večina uporabnikov interneta pozna omrežja vsak z vsakim (peer to peer, P2P) kot način izmenjave takih in drugačnih (ne)legalnih datotek med uporabniki. Pri tem vsak računalnik, povezan v tako omrežje, skrbi za sprejem in oddajanje podatkov med uporabniki. Sistem pa je možno izkoristiti tudi za prenos drugih vrst vsebin, npr. televizijskih programov.
Za pogovore prek telefonije Skype lahko uporabimo kar računalniške zvočnike in priložnostni mikrofon. Elegantnejša je uporaba namenskih slušalk z mikrofonom na palčki, ki se razteza do ust. Marsikdo pa še vedno prisega na klasiko - navadni žični ali brezžični telefon z veliko slušalko in številčno tipkovnico. Priklop takih telefonov omogoča vmesnik VoIP Gateway SKY-211.
Veliki in kakovostni zasloni ročnih računalnikov so kakor nalašč za prikaz zemljevidov, zato vmesnik GPS ni več nobena redkost v standardni opremi teh naprav. Nekateri izdelovalci so šli korak dlje in ročne računalnike priredili posebej za to rabo in nedavno se jim je z linijo izdelkov iPAQ Travel Companion pridružil tudi HP. Prvi izdelek, iPAQ rx5935 (serija rx5900), prinaša zelo dobro oblikovano napravo, ki se obnese več kot solidno.
Prenosni predvajalniki glasbe so danes že skorajda "obvezna oprema" vsaj bolj mobilnih uporabnikov. Majhne, uporabne in hkrati cenovno ugodne izdelke najdemo na vsakem koraku - prodajajo jih celo v bolje založenih supermarketih, da o spletnih prodajalnah niti ne govorimo. Naslednji logični korak v razvoju so predvajalniki, ki poleg glasbenih predvajajo tudi datoteke z video zapisom.
Trustov daljinski upravljalnik je kompaktna razširitev računalniške tipkovnice, ki pride najbolj do izraza takrat, ko bi morali iz udobnega naslanjača vstati samo zato, da bi na računalniku ustavili film, ki si ga vrtimo v dnevni sobi.
Novembra 1988 je takrat 23-letni Robert Morris napisal črva (pozneje imenovanega "Morris worm"), ki je napadal operacijske sisteme VAX in Sun. Po nekaterih podatkih je onemogočil delovanje približno 10 % takratnega interneta. Julija 2001 je črv "Code Red" kompromitiral nekaj čez 300.000 sistemov, ki so uporabljali Microsoftov spletni strežnik IIS. Januarja 2003 je črv "Slammer", ki je izkoristil ranljivost Microsoft SQL Serverja 2000, v nekaterih azijskih državah skoraj popolnoma onemogočil delovanje interneta, poslovanje terminalov POS in bankomatov. Naštevali bi lahko v nedogled: Blaster, Code Red II, L10n, Sadmind, Sasser, Zotob, Witty, Welchia... Vsi ti napadi in nešteti drugi imajo skupni imenovalec - prekoračitev medpomnilnika (angl. buffer overflow).
Nepretrgano varovanje podatkov je nujno za dokumente, fotografije, glasbo in datoteke, ki jih pogosto spreminjamo, izguba teh podatkov pa bi bila neprecenljiva. IBMov Tivoli CDP je eno takih orodij.
Velikokrat nam navdušenje nad novim telefonom GSM skazi to, da se imenik iz starega telefona ne prenese samodejno v novi telefon. Prenos imenika iz starega v novi telefon pa ni tako samoumeven, kot bi pričakovali. Vsak izdelovalec telefonov ima namreč proste roke pri izbiri načina zapisa stikov v imeniku, velikokrat to pomeni tudi nezdružljivost zapisov stikov med različnimi modeli. To se pokaže predvsem pri podatkih o stiku, ki niso le ime, priimek in telefonska številka.
Dandanašnji ni več podjetja, združenja ali organizacije, ki ne bi imeli svoje spletne strani. Te strani so vedno bolj zapletene, vedno več je vsebin in hkrati se vse več časa se porabi za urejanje le-teh. Tu nastopijo upravljalniki vsebin, bolj znani kot CMS oziroma Content Management Systems. Eden izmed zanimivejših primerov takega sistema je odprtokodni Plone, ki izstopa po ceni, prožnosti in nezahtevni rabi.
Sodobne pisarne si ne predstavljamo več brez računalnika, zelo podobno velja tudi za domače okolje. Z uporabo tega nepogrešljivega pripomočka vstopamo v digitalni svet, v katerem informacije krožijo v digitalni obliki. Različni dopisi, navodila, tehnična dokumentacija in podobni dokumenti se pošiljajo naokrog v najrazličnejših formatih. Eden izmed najbolj priljubljenih je zagotovo PDF (Portable Document Format).
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
