VMware Workstation je v peti različici še boljši kakor doslej, navidezni računalniki pa znajo v novem okolju početi že domala vse tisto, kar znajo operacijski sistemi početi na goli "železnini". Nadgradnja je še posebej zanimiva za tiste, ki preizkušajo delovanje računalnikov in programov ob različnih pogojih delovanja.
Program Acrobat je za podjetje Adobe zelo pomemben, zato nenehno dodajajo nove zmožnosti in lastnosti, ki širijo njegovo namembnost in uporabnost. Sedma različica prinaša zanimive novosti, zlasti pri skupinskem delu in integraciji v druge programske pakete. Pa tudi lepo presenečenje - od nedavnega je na voljo s slovenskim uporabniškim vmesnikom.
Čeprav je podjetje Olympus že od vsega začetka dejavno na trgu digitalnih fotoaparatov, pa se vse do danes ni resneje podajalo na segment profesionalnih digitalnih fotoaparatov. Edini izdelek, ki se je lahko meril s konkurenčnimi izdelki, je bil E-20, naslednik modela E-10, ki je bil predstavljen sredi leta 2000. Za razliko od konkurenčnih modelov z izmenljivimi objektivi je vanj vgrajen spodoben zoom objektiv, na voljo pa so tudi različne predleče za širši ali ožji kot. Do prve omembe novega sistema na fotografskem sejmu Photokina 2002 je marsikateri lastnik vrhunskih analognih modelov OM in pripadajočih manualnih objektivov Zuiko z nestrpnostjo pričakoval digitalni fotoaparat, na katerem bo lahko uporabljal tudi stare objektive. Na žalost pa so v podjetju v sodelovanju s Kodakom razvili popolnoma nov sistem, imenovan 4/3, z novim bajonetom za objektive, ki s starim ne bo združljiv. Ker so nehali izdelovati analogne modele OM in pripadajoče manualne objektive, lahko upravičeno sumimo, da o združljivosti s starim sistemom sploh ne razmišljajo.
Hewlett-Packard izdeluje tudi brizgalne tiskalnike, ki jih lahko priklopimo neposredno v omrežje - tako poslovne tiskalnike (Business Inkjet), že nekaj časa pa tudi cenejše modele. Nazadnje je bil tak Deskjet 6127, ki pa so ga pravkar umaknili s trga. Nadomestili so ga z Deskjetom 5850.
HL-1870 je naslednik Brotherjevega modela HL-1670N. Izboljšana je predvsem hitrost tiskanja, ki se je dvignila s 16 na 18 strani na minuto, tiskalnik pa je dobil tudi nekoliko več pomnilnika - namesto 16 MB pri modelu HL-1670N ima zdaj 32 MB, ki jih je mogoče razširiti do največ 144 MB. Največja ločljivost, s katero lahko tiska pogon, je pravih (torej ne programskih) 1200 × 1200 pik na palec. Tiskalnik je serijsko opremljen tudi z enoto za tiskanje na obe strani, a je ta nekoliko počasnejša, saj zmore ob njeni uporabi tiskalnik le še hitrost 7,5 strani na minuto. Tiskalnik ima poleg vzporednega vmesnika in vmesnika USB tudi omrežni vmesnik za povezavo v omrežje.
Optio 33WR je zelo svojevrsten aparat, saj je škatlasta oblika z gumo na robovih videti kar nekako "neresno", v bistvu pa gre za še kako "resen" aparat, katerega poglavitna značilnost je, da je ohišje odporno na vodo. Dobro, aparat ni ravno namenjen potapljanju v velikih globinah, a vendar lahko z njim mirno skočite v bazen ali preplavate reko in ob tem po mili volji fotografirate. Ohišje je sicer narejeno nekoliko gladko, z ravnimi površinami, tako da je oprijem slabši, po drugi strani pa aparatu prilagajo dolgo vrvico za okoli vratu, ki preprečuje, da bi nam padel iz rok in se poškodoval. Objektiv aparata je izdelan tako, da je v celoti v ohišju, kljub temu pa ponuja tudi optično povečavo, in sicer 2,8-kratno, ki je enaka goriščni razdalji med 37 in 104 milimetri v klasični 35-milimetrski fotografiji, svetlobna jakost pa je 2,8 pri širokem kotu in 3,9 ob uporabi največje povečave. Ostri lahko od razdalje 30 centimetrov naprej, v makro na
V naš laboratorij zaide kar precej digitalnih fotoaparatov, a le redkokateri izmed njih je vzbudil tolikšno zanimanje kakor Dimage Z1. Po dokaj nizki ceni namreč ponuja marsikaj, kar sicer najdemo pri veliko dražjih podobnih modelih. Tako ima zmogljiv objektiv s kar desetkratno optično povečavo, ki je enaka ekvivalentu goriščne razdalje v leica formatu od 38 do 380 milimetrov, ob tem pa ima tudi odlično svetlobno jakost med 2,8 pri širokem kotu in 3,5 v položaju tele. Če k temu dodamo še, da lahko objektiv ostri predmete na razdalji od 57 centimetrov naprej, v makro položaju pa le od razdalje štiri centimetre naprej, je jasno, da je objektiv zares zmogljiv. No, priznati je treba, da podatek za makro velja le za položaj širokega kota, ob uporabi povečave pa se najmanjša razdalja ostrenja hitro poveča - pri največji povečavi je celo 1,2 metra, tako da o zares zmogljivem makru pri Z1 ne moremo govoriti, saj se objektom kljub vsemu ne moremo približati toliko, kot bi hoteli. Če je optična povečava velika, pa je manjša ločljivost tipala CCD. Tipalo izkorišča 3,2 milijona svetlobnih elementov, ločljivost posnetkov pa je največ 2048 × 1536 pik. To je dovolj za nekoliko večje povečave in manjše izreze slik. Če se komu zdi tolikšna ločljivost premajhna, pa je po drugi strani dovolj velika za razvijanje, izreze pa je mogoče ustvarjati tudi z uporabo optične povečave (to je večinoma celo bolje od nadaljnjega obrezovanja slik). Kot alternativa so na voljo še ločljivosti 1600 × 1200, 1280 × 960 in 640 × 480 pik.
Izdelovalci logično prodajo največ tiskalnikov iz najnižjega cenovnega razreda, zato ne čudi, da je tam ponudba zelo pestra. Vsak izdelovalec ponuja več modelov, s katerimi želi kupce prepričati v nakup. To velja tudi za Epson, ki je na tem trgu že doslej nastopal z modeloma Stylus C42UX in C42Plus. Nedavno je ponudil še tretji model - Stylus C43UX, ponekod v Evropi znan tudi pod oznako C44UX.
Morda se zdi, da brizgalniki z vgrajenim zaslonom LCD in bralnikom pomnilnih kartic niso ravno zanimivi, pa vendar izdelovalci ponujajo vsaj po en tak model. Še več, nekateri so prvotne modele že nadomestili z drugimi in nadgradili. Za Hewlett-Packardom se je tega lotil tudi Canon.
Photosmart 935 je dokaj nenavaden aparat, ki ga ponuja podjetje HP. Nenavaden je predvsem zato, ker je zasnovan za manj vešče uporabnike ("ljudsko" takim aparatom pogosto pravimo kar "trotlkamere"), a je kljub temu opremljen s tipalom CCD, ki izkorišča kar 5,09 milijona svetlobnih elementov. Ob tem je tudi nekoliko večji, kot smo sicer vajeni v tem razredu, saj ima diagonalo 1/ 1,8 palca (ponavadi le 1/ 2,7 palca). To omogoča predvsem boljšo dinamiko in barve. Velika ločljivost seveda pomeni, da je mogoče z aparatom razvijati tudi zelo velike povečave, ni pa mogoče pri največji vplivati na fotografiranje, temveč se moramo zanašati predvsem na zanesljivost delovanja elektronike. Ločljivost fotografij je tako kar 2608 × 1952 pik, čudno pa je, da je na voljo le ena alternativna ločljivost 1296 × 976 pik, ki ni več primerna za razvijanje. Glede na to, da je največja ločljivost pomnilniško zelo zahtevna, bi si želeli vsaj še kakšno nižjo ločljivost, primerno tudi za razvijanje, saj mora tako uporabnik računati z nakupom dovolj pomnilniških kartic. Pri tem aparatu so uporabljene pomnilniške kartice SD oziroma MMC.
HP ponuja poslovne brizgalnike s skupnim imenom Business Inkjet. Business Inkjet 1100dtn sicer sodi v spodnji cenovni in zmogljivostni razred ponudbe, kljub temu pa lahko tudi najšibkejši poslovni brizgalnik podjetja HP pohvalimo zaradi nekaterih lastnosti, ki jih sicer pričakujemo šele pri dražjih tovrstnih izdelkih.
Med kompaktnimi digitalnimi fotoaparati je tudi vedno več takih, ki so namenjeni tudi manj veščim uporabnikom z visokimi zahtevami po zmogljivostih, optičnih povečavah in podobnem, predvsem pa po dobrem samodejnem merjenju osvetlitvenih razmer. Photosmart 945 sodi med take modele. Podobno kakor predhodnik nima načina delovanja, pri katerem bi lahko parametre slikanja nastavljali v celoti ročno, ima pa dober samodejni način, oba polsamodejna načina (torej z ročnim določanjem časa od 1/2000 sekunde do 16 sekund ali zaslonke od 2,8 do 12,4), nekaj predhodnih nastavitev vrednosti in možnost zajemanja videa.
Adobov Photoshop razveseljuje (in jezi) svoje uporabnike že petnajst let. Uporabljajo ga tako amaterski kot profesionalni uporabniki. Novo različico, že deveto po vrsti, so pri Adobu poimenovali Photoshop CS2. Poleg nove številke v imenu prinaša nova različica nekaj zelo uporabnih orodij in izboljšav, ki koristijo pri obdelavi digitalnih fotografij. Kot novost pa mu družbo delata program Adobe Bridge in dodatek Camera Raw 3.1.
Na enem najbolj razvitih telekomunikacijskih trgov - slovenskem - imamo le enega ponudnika UMTS, a je začel uradno delovati med prvimi na svetu. Sicer "predkomercialno" in ne brez manjših težav, a vendarle. Uporabnikom v prestolnici in na njenem letališču so tako na voljo vse storitve tretjega rodu, med letom pa naj bi jih dobili še v drugih mestih. Tehnološko gledano, je UMTS znaten korak naprej in predvsem odpira dodatno frekvenčno območje, zraven pa ponuja še hiter prenos podatkov, videotelefonijo in izboljšane lokacijske storitve. Čas bo pokazal, ali si uporabniki vsega tega tudi res želijo. Glede na velike finančne vložke v UMTS po vsem svetu bržkone ni pričakovati neuspeha tretjega rodu, se bodo pa najbrž morali v oddelkih za trženje še precej potruditi, da bodo uporabniki odkrili vse prednosti te storitve.
Ko je nastajal ta članek, je Mobitel ponujal zgolj en mobilni telefon UMTS, Motorolo A835. Pri uvozniku Nokie, Telerayu, nam je uspelo dobiti tudi Nokio 7600, Mobitel pa nam je posodil testni aparat Nokia 6650, ki ga uporablja za preizkušanje lastnega omrežja.
Prvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisočletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo računati na kaj takega in tega se moramo zavedati. Odtisi na papirju, še posebej, če jih natisnejo tiskalniki (in še posebej brizgalniki), bodo večinoma hitro zbledeli, vsekakor pa ne bodo zdržali stoletja, kaj šele tisočletja dolgo. In če preskočimo drugam - magnetna tehnologija podatke izgubi v nekaj letih, če jih slučajno obdrži, pa je težko računati, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati, še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, pa tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) se že sliši, da lahko gredo take "trajne" varnostne kopije zelo hitro v nič.
Dolgo napovedovani (uporaben) Siemensov križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom je končno prišel v Slovenijo.
Zakaj bi glasbo MP3 in filme DivX gledali in poslušali zgolj na računalniku, če pa jih lahko povežete z glasbenim in TV sistemom v dnevni sobi? Pri tem sta vam lahko v pomoč spodaj opisana izdelka.
Nekako smo že vajeni, da je večina brizgalnih tiskalnikov narejenih tako, da na zgornji strani vstavimo papir, med tiskanjem ga vlečejo navzdol skozi mehanizem, na koncu pa ga na sprednji strani izpljunejo. Sistem je dober zato, ker lahko tako vstavljamo tudi trši papir (npr. pisemske ovojnice), ki ne prenese pretiranega zvijanja. Po drugi strani je sistem slab, kajti papir moramo v podajalnik vstaviti šele tik pred tiskanjem in ga ne moremo za stalno pustiti v tiskalniku, ki bi bil s tem vedno pripravljen za tiskanje. Oziroma ga lahko, a večina podajalnikov je narejenih tako, da se tako vstavljen papir po nekaj dnevih ukrivi. To pomeni, da so tudi natisnjeni izdelki ukrivljeni.
Gre za tablični računalnik, ki je hkrati tudi zelo zmogljiv (ultra) lahki prenosnik; v eni točki vpet zaslon lahko namreč obrnemo in poveznemo čez tipkovnico (za pritrditev v tem položaju poskrbi inovativen zaklop) in tako prenosnik spremenimo v tablični računalnik. V tej obliki je primeren za občasne zapiske in skice na terenu (kot smo že pisali, je prepoznavanje pisave v Windows XP Tablet Edition pogojno uporabno le, če pišemo v angleščini), sicer pa ga lahko uporabljamo kot navaden prenosni računalnik.
Pri Satellitih A10 ob pogledu na zadnjo stran hitro opazimo, da prenosnik ni opremljen ne z zaporednim ne z vzporednim vmesnikom. Ta dva sicer redki še uporabljajo, vendar je običaj, da jih nadomestijo z večjim številom vmesnikov USB - A10 ima vendarle samo dva, a to je nekoliko malo. Tudi sicer je nabor vmesnikov boren, saj prenosnik nima nobenega izmed brezžičnih vmesnikov, tudi infrardečega ne, je pa za doplačilo na voljo vmesnik WLAN. Zmožnosti in opremljenost prenosnika lahko seveda razširimo s karticami PC Card, vanj pa lahko hkrati namestimo le eno kartico vrste II. Pohvaliti moramo dobro tipkovnico, ki se pri tipkanju prav nič ne upogiba, očitamo ji lahko le nekoliko nenavadno razporeditev nekaterih tipk in to, da so slovenski znaki na tipkovnico dodani z nalepkami. Tudi sledilna ploščica je med boljšimi.
Za novi HP je značilna dobra opremljenost z vmesniki - poleg vzporednega in zaporednega ima tudi dva priključka USB 2.0, VGA in TV izhod, uporabnikom pa so na voljo tudi vsi možni brezžični vmesniki: WLAN, ki zmore v sekundi prenesti do 54 megabitov podatkov (standard 802.11g), infrardeči vmesnik in bluetooth. Pohvaliti moramo res dobro tipkovnico, ki se pri tipkanju ne upogiba, ima zelo dobro razporejene tipke, slovenski znaki pa so nanjo gravirani. Za premikanje kazalca po zaslonu je na voljo tako sledilna ploščica kot krmilna paličica. V prenosnik lahko namestimo tudi dve kartici PC Card vrste II ali eno vrste III.
Cinema sodi med bolje opremljene prenosnike s širokim zaslonom. Procesor je Intelov Pentium M s taktom 1,3 GHz, družbo pa mu dela 512 MB pomnilnika, 40-gigabajtni disk in zapisovalnik DVD-jev, ki zapisuje plošče DVD-R(W) in DVD-RAM. Zaslon je, kot smo že omenili, širokega formata, njegova diagonala je dolga 15,4 palca, prikaže pa 1280 × 800 pik. Grafične zmogljivosti prenosnika so sicer podpovprečne, saj za 3D pospeševanje skrbi kar sistemski nabor.
Prenosnik je nekoliko zajetnejših mer in težji od povprečja, s svojimi tremi kilogrami in pol pa bo več na pisalnih mizah kakor na kolenih uporabnikov. Notranjost Beetla je povprečna: za računanje skrbi Intelov procesor Celeron s taktom 2,4 GHz, pomnilnika je 256 MB, disk pa je 30-gigabajten. Optična enota zmore branje plošč DVD in pisanje na plošče CD.
Večina spletnih strani podjetij in posameznikov gostuje pri ponudnikih internetnih storitev, saj je to ceneje od postavitve in predvsem vzdrževanja lastnega spletnega strežnika. Ker v takih primerih strežnik ni postavljen doma, temveč nekje drugje, je treba spletne strani urejati doma in jih pozneje naložiti v oddaljeni strežnik, to pa je lahko zamudno. Nekaj časa lahko prihranite z namenskim programom za usklajevanje in posodabljanje datotek za spletne strani, ki prenese le tiste datoteke, ki smo jih spremenili.
Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.
V času stalnih in hitrih internetnih priključkov je varnost računalnika bistveno bolj na udaru kakor pred nekaj leti. Ogledali smo si že, kako se ubraniti pred virusi, vohunskimi programi in nezaželeno elektronsko pošto, danes pa so na vrsti še požarni zidovi - programi, ki nas varujejo pred internetnimi napadi od zunaj in pred nevarnostjo od znotraj. Ogledali smo si tri požarne zidove za rabo doma, strežniške in profesionalne izvedenke z zahtevnejšimi možnostmi uporabe pa za OS Windows praviloma niso zastonj ali poceni.
Ponudba digitalnih projektorjev LCD je pestra, cene pa že bistveno nižje, kot pred dvema letoma. Tokrat smo preizkusili dva srednje zmogljiva Panasonicova modela.
Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.
Programski paket FirstDefense ISR je namenjen varovanju namestitve operacijskega sistema pred programskimi napakami - virusi, slabo nameščenimi gonilniki in drugimi nezgodami.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
