Testi

  • Vse generacije mobilne telefonije

    Na enem najbolj razvitih telekomunikacijskih trgov - slovenskem - imamo le enega ponudnika UMTS, a je začel uradno delovati med prvimi na svetu. Sicer "predkomercialno" in ne brez manjših težav, a vendarle. Uporabnikom v prestolnici in na njenem letališču so tako na voljo vse storitve tretjega rodu, med letom pa naj bi jih dobili še v drugih mestih. Tehnološko gledano, je UMTS znaten korak naprej in predvsem odpira dodatno frekvenčno območje, zraven pa ponuja še hiter prenos podatkov, videotelefonijo in izboljšane lokacijske storitve. Čas bo pokazal, ali si uporabniki vsega tega tudi res želijo. Glede na velike finančne vložke v UMTS po vsem svetu bržkone ni pričakovati neuspeha tretjega rodu, se bodo pa najbrž morali v oddelkih za trženje še precej potruditi, da bodo uporabniki odkrili vse prednosti te storitve.

    Objavljeno: 10.9.2005 22:21 | Avtor: Igor Harb | Monitor Februar 2004
  • Telefoni - kaj se obeta

    Ko je nastajal ta članek, je Mobitel ponujal zgolj en mobilni telefon UMTS, Motorolo A835. Pri uvozniku Nokie, Telerayu, nam je uspelo dobiti tudi Nokio 7600, Mobitel pa nam je posodil testni aparat Nokia 6650, ki ga uporablja za preizkušanje lastnega omrežja.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:42 | Avtor: Igor Harb | Monitor Februar 2004
  • Trajnost zapisa

    Prvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisočletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo računati na kaj takega in tega se moramo zavedati. Odtisi na papirju, še posebej, če jih natisnejo tiskalniki (in še posebej brizgalniki), bodo večinoma hitro zbledeli, vsekakor pa ne bodo zdržali stoletja, kaj šele tisočletja dolgo. In če preskočimo drugam - magnetna tehnologija podatke izgubi v nekaj letih, če jih slučajno obdrži, pa je težko računati, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati, še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, pa tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) se že sliši, da lahko gredo take "trajne" varnostne kopije zelo hitro v nič.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:38 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Februar 2004
  • Nemška vsestranskost

    Dolgo napovedovani (uporaben) Siemensov križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom je končno prišel v Slovenijo.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:38 | Avtor: Igor Harb | Monitor Februar 2004
  • Med računalnikom in televizijo

    Zakaj bi glasbo MP3 in filme DivX gledali in poslušali zgolj na računalniku, če pa jih lahko povežete z glasbenim in TV sistemom v dnevni sobi? Pri tem sta vam lahko v pomoč spodaj opisana izdelka.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:38 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Canonovi dodatki

    Nekako smo že vajeni, da je večina brizgalnih tiskalnikov narejenih tako, da na zgornji strani vstavimo papir, med tiskanjem ga vlečejo navzdol skozi mehanizem, na koncu pa ga na sprednji strani izpljunejo. Sistem je dober zato, ker lahko tako vstavljamo tudi trši papir (npr. pisemske ovojnice), ki ne prenese pretiranega zvijanja. Po drugi strani je sistem slab, kajti papir moramo v podajalnik vstaviti šele tik pred tiskanjem in ga ne moremo za stalno pustiti v tiskalniku, ki bi bil s tem vedno pripravljen za tiskanje. Oziroma ga lahko, a večina podajalnikov je narejenih tako, da se tako vstavljen papir po nekaj dnevih ukrivi. To pomeni, da so tudi natisnjeni izdelki ukrivljeni.

    Objavljeno: 10.9.2005 21:37 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Toshiba Portege M200

    Gre za tablični računalnik, ki je hkrati tudi zelo zmogljiv (ultra) lahki prenosnik; v eni točki vpet zaslon lahko namreč obrnemo in poveznemo čez tipkovnico (za pritrditev v tem položaju poskrbi inovativen zaklop) in tako prenosnik spremenimo v tablični računalnik. V tej obliki je primeren za občasne zapiske in skice na terenu (kot smo že pisali, je prepoznavanje pisave v Windows XP Tablet Edition pogojno uporabno le, če pišemo v angleščini), sicer pa ga lahko uporabljamo kot navaden prenosni računalnik.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:58 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004 | Teme: prenosnik, nenehni testi
  • Toshiba Satellite A10-S811

    Pri Satellitih A10 ob pogledu na zadnjo stran hitro opazimo, da prenosnik ni opremljen ne z zaporednim ne z vzporednim vmesnikom. Ta dva sicer redki še uporabljajo, vendar je običaj, da jih nadomestijo z večjim številom vmesnikov USB - A10 ima vendarle samo dva, a to je nekoliko malo. Tudi sicer je nabor vmesnikov boren, saj prenosnik nima nobenega izmed brezžičnih vmesnikov, tudi infrardečega ne, je pa za doplačilo na voljo vmesnik WLAN. Zmožnosti in opremljenost prenosnika lahko seveda razširimo s karticami PC Card, vanj pa lahko hkrati namestimo le eno kartico vrste II. Pohvaliti moramo dobro tipkovnico, ki se pri tipkanju prav nič ne upogiba, očitamo ji lahko le nekoliko nenavadno razporeditev nekaterih tipk in to, da so slovenski znaki na tipkovnico dodani z nalepkami. Tudi sledilna ploščica je med boljšimi.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:45 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004 | Teme: prenosnik, nenehni testi
  • HP Compaq nc6000

    Za novi HP je značilna dobra opremljenost z vmesniki - poleg vzporednega in zaporednega ima tudi dva priključka USB 2.0, VGA in TV izhod, uporabnikom pa so na voljo tudi vsi možni brezžični vmesniki: WLAN, ki zmore v sekundi prenesti do 54 megabitov podatkov (standard 802.11g), infrardeči vmesnik in bluetooth. Pohvaliti moramo res dobro tipkovnico, ki se pri tipkanju ne upogiba, ima zelo dobro razporejene tipke, slovenski znaki pa so nanjo gravirani. Za premikanje kazalca po zaslonu je na voljo tako sledilna ploščica kot krmilna paličica. V prenosnik lahko namestimo tudi dve kartici PC Card vrste II ali eno vrste III.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:45 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Gericom Cinema

    Cinema sodi med bolje opremljene prenosnike s širokim zaslonom. Procesor je Intelov Pentium M s taktom 1,3 GHz, družbo pa mu dela 512 MB pomnilnika, 40-gigabajtni disk in zapisovalnik DVD-jev, ki zapisuje plošče DVD-R(W) in DVD-RAM. Zaslon je, kot smo že omenili, širokega formata, njegova diagonala je dolga 15,4 palca, prikaže pa 1280 × 800 pik. Grafične zmogljivosti prenosnika so sicer podpovprečne, saj za 3D pospeševanje skrbi kar sistemski nabor.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:45 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Gericom Beetle

    Prenosnik je nekoliko zajetnejših mer in težji od povprečja, s svojimi tremi kilogrami in pol pa bo več na pisalnih mizah kakor na kolenih uporabnikov. Notranjost Beetla je povprečna: za računanje skrbi Intelov procesor Celeron s taktom 2,4 GHz, pomnilnika je 256 MB, disk pa je 30-gigabajten. Optična enota zmore branje plošč DVD in pisanje na plošče CD.

    Objavljeno: 10.9.2005 20:45 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Spletni založnik

    Večina spletnih strani podjetij in posameznikov gostuje pri ponudnikih internetnih storitev, saj je to ceneje od postavitve in predvsem vzdrževanja lastnega spletnega strežnika. Ker v takih primerih strežnik ni postavljen doma, temveč nekje drugje, je treba spletne strani urejati doma in jih pozneje naložiti v oddaljeni strežnik, to pa je lahko zamudno. Nekaj časa lahko prihranite z namenskim programom za usklajevanje in posodabljanje datotek za spletne strani, ki prenese le tiste datoteke, ki smo jih spremenili.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:43 | Avtor: Jernej Pečjak | Monitor Februar 2004
  • Ročni ali prenosni računalnik?

    Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:43 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Požarni zidovi

    V času stalnih in hitrih internetnih priključkov je varnost računalnika bistveno bolj na udaru kakor pred nekaj leti. Ogledali smo si že, kako se ubraniti pred virusi, vohunskimi programi in nezaželeno elektronsko pošto, danes pa so na vrsti še požarni zidovi - programi, ki nas varujejo pred internetnimi napadi od zunaj in pred nevarnostjo od znotraj. Ogledali smo si tri požarne zidove za rabo doma, strežniške in profesionalne izvedenke z zahtevnejšimi možnostmi uporabe pa za OS Windows praviloma niso zastonj ali poceni.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Jernej Pečjak | Monitor Februar 2004
  • Projicirano s Panasonicom

    Ponudba digitalnih projektorjev LCD je pestra, cene pa že bistveno nižje, kot pred dvema letoma. Tokrat smo preizkusili dva srednje zmogljiva Panasonicova modela.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004
  • Vžgano spodaj desno

    Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004
  • Varovanje malo drugače

    Programski paket FirstDefense ISR je namenjen varovanju namestitve operacijskega sistema pred programskimi napakami - virusi, slabo nameščenimi gonilniki in drugimi nezgodami.

    Objavljeno: 10.9.2005 11:42 | Avtor: Jernej Pečjak | Monitor Februar 2004
  • Velika ločljivost na dlani

    Med ročnimi računalniki z operacijskim sistemom PocketPC, kar zadeva zaslon, v zadnjih letih ni bilo večjih sprememb. Toshiba pa je z novimi modeli teh naprav poskrbela za preskok: e800 je prvi ročni računalnik z zaslonom ločljivosti 480 × 640 pik.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004
  • Tudi za najplitvejše žepe

    Tudi med ročnimi računalniki, ki sicer sodijo med manjše naprave, so kar velike razlike v zunanjih merah. Čedalje več modelov spada med zelo tanke in lahke, ob tem pa se ponašajo z dokaj spodobno ali celo nadpovprečno opremljenostjo.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004
  • Bralniki za vse okuse

    Namizni optični bralniki so dokaj zrele naprave, pri katerih je novosti malo, posamezni izdelki pa so na voljo tudi po nekaj let. Kljub temu je na trgu kar nekaj novih modelov, katerih prednost je predvsem večja hitrost v primerjavi s predhodniki, med njimi pa so tudi izdelki, ki z zunanjim videzom vnašajo nekaj svežine med te navzven sicer precej podobne naprave.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004
  • Zunanji zvok NX

    Creative Soundblaster Audigy NX je strojni dodatek, ki omogoča daljinski nadzor zvoka in videa ter udobno predvajanje z diska računalnika na dodatni zvočni in televizijski opremi.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004
  • Programi za PocketPC

    Programi za PocketPC so, če se seveda držimo pravil in za programsko opremo plačujemo, ponavadi plačljivi. Še tako enostaven in preprost pripomoček je navadno na voljo za nekaj dolarjev, medtem ko je preizkusna različica časovno ali funkcionalno omejena. Je pa tudi nekaj uporabnih programov, ki so povsem zastonj.

    Objavljeno: 10.9.2005 10:37 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2004
  • Olympus C-5000 Zoom

    Olympus C-5000 Zoom je digitalni fotoaparat, ki najprej pade v oči zaradi zelo nenavadno visokega ohišja s prirezanimi robovi, ki napravi daje videz prej klasičnega aparata kakor digitalne naprave. Višina je predvsem posledica bliskavice nad značilnim vrhnjim delom aparata, zato je nekoliko bolj nad objektivom, kot smo tega vajeni pri manjših kompaktnih digitalnih fotoaparatih, in tudi ne osvetljuje objektov tako agresivno neposredno, kar je dobro. Sicer pa je na vrhu ohišja tudi nastavek za zunanjo bliskavico, ki bo prišla prav nekoliko bolj resnim uporabnikom in pa tistim, ki želijo ponoči osvetliti tudi kak objekt, ki je oddaljen dlje od štirih metrov, kolikor doseže notranja bliskavica (ob uporabi širokega kota in občutljivosti ISO 80). Prav tako na vrhu je krožno stikalo za izbiranje načina delovanja (avtomatsko, polavtomatsko, ročno, scenska nastavitev, video...).

    Objavljeno: 9.9.2005 19:12 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Nikon D2h

    Že bežen pogled na fotoaparat nam razkrije veliko sprememb na ohišju. Najopaznejši je zelo velik zaslon LCD s kar 211.000 pikami ločljivosti, na katerem smo brez težav pregledovali fotografije v vseh svetlobnih razmerah. Ob njem so zdaj tudi gumbi za upravljanje digitalnega dela in že znani smerni gumb. Gumbi za upravljanje fotografskega dela so postavljeni običajno, lahko pa zaradi izpisanih informacij o fotografskem in digitalnem delu v okularju nekaj pomembnih nastavitev opravimo kar med fotografiranjem. Večji je tudi zaslon na vrhnjem delu fotoaparata, na katerem so prav tako izpisane vse pomembne informacije. Ohišje je zelo robustno, odlično leži v roki in je zavarovano pred vremenskimi vplivi. Na vrhu prizme je še opazen dodaten senzor za nastavljanje avtomatske beline, v ročaju pa senzor za ugotavljanje lege fotoaparata. Baterijski del je zdaj za polovico manjši, a vseeno poskrbi za polovico več energije kot pri predhodniku, to pa pomeni večdnevno brezskrbno fotografiranje s pregledovanjem. Fotoaparat lahko zdaj povežemo prek zelo hitrega vmesnika USB 2.0. Vanj lahko priključimo tudi brezžični oddajnik WT-1, ki ga Nikon ponuja kot dodatno opremo. Pritrdimo ga na spodnji del fotoaparata, omogoča pa nam brezžično pošiljanje posnetih slik do oddaljenega sprejemnika (npr. prenosnik). V osnovi gre za vmesnik Wi-Fi po standardu 802.11b s hitrostjo prenosa 11 Mb/s.

    Objavljeno: 9.9.2005 19:12 | Avtor: Peter Gedei | Monitor Februar 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Kodak EasyShare LS633

    Kodakov fotoaparat LS633 je prvi, v katerega je namesto zaslona LCD vgrajen zaslon OLED (premera 5,5 cm, kar je nadpovprečno velik zaslon!), in po tem izstopa iz konkurence. Po vsem drugem pa niti ne, prej nasprotno. Gre za dokaj velik in težak fotoaparat z ločljivostjo 3,1 milijona pik, ki je, sodeč po zmogljivostih, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki se z ročnimi nastavitvami ne bodo ukvarjali. Od ročnih nastavitev je namreč na voljo le daljši osvetlitveni čas, a se izkaže, da je le pogojno uporaben. Z njim naj bi namreč izdelovali nočne fotografije, a se vsaj nam niso najbolj posrečile. Preveč so bile neostre in razmazane. Tudi kakovost "dnevnih" slik ni bila najboljša, pa tudi slaba ne. Pozornejši ocenjevalec je na njih lahko opazil nekoliko preveč potencirane barve, kakor da bi bile slike dodatno "oživljene" v Photoshopu.

    Objavljeno: 9.9.2005 19:11 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Epson Stylus C84

    Stylus C84 je najzmogljivejši Epsonov tiskalnik v "nefoto" razredu. Ta štiribarvni tiskalnik ima ločene kartuše za posamezne barve, tako kot njegov predhodnik C82. Razlika je v tem, da ima C84 kartuše polnjene s suspenzijskim črnilom, enako kakor tudi v tej številki preizkušeni model C64. Tiskalnik ima dokaj zmogljive tiskalne glave, saj ima črna 180 šob (dvakrat več kakor pri modelu C64), barvna glava pa jih ima 3 × 59. Veliko šob v črni glavi se opazi predvsem pri tiskanju besedila, ko tiskalnik hkrati odtisne več kot 2 cm širok pas. Žal pri tiskanju ni dovolj natančen, da bi za običajno kakovost (t. i. izbira Normal) zadostovalo tiskanje v obe smeri. Tiskalna glava tako tiska v obeh smereh (tiskalnik je s tem dvakrat hitrejši) šele pri najslabši kakovosti (draft), vendar je ta kakovost bolj ali manj neuporabna.

    Objavljeno: 9.9.2005 19:11 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004 | Teme: tiskalnik, brizgalnik, nenehni testi
  • Epson Stylus C64

    Epsonov označevalni sistem za brizgalnike bi nepoučenega uporabnika lahko zavedel, da gre pri modelu Stylus C64 za neposrednega naslednika modela C62 ali še prej modela C60. Pa vendar ni tako, saj ima C64 ločene barvne kartuše, medtem ko je C62 tiskal s črno kartušo in kombinirano barvno. Sistem ločenih kartuš lahko pohvalimo, še posebej, če večkrat tiskamo izdelke, ki zahtevajo več ene barve kakor druge.

    Objavljeno: 9.9.2005 19:11 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Februar 2004 | Teme: tiskalnik, brizgalnik, nenehni testi
  • Brother HL-5050

    V spodnjem cenovnem razredu je Brother zastopan tudi s pisarniškim modelom HL-5050. Gre za model, ki ima uradno hitrost 16 strani na minuto in jo je na našem preizkusu tudi zares dosegel (in celo za nekaj odstotkov presegel). Ob tem tiskalnik tudi zelo hitro izpiše prvo stran, ob tiskanju preizkusnega besedila se je natisnila v vsega 12 sekundah. Za tiskanje petnajst strani besedila je potreboval minuto in štiri sekunde, poročilo z grafikoni je izpisal v 41 sekundah (tri kopije istega besedila v minuti in 45 sekundah), s 25 MB veliko bitno sliko je "opravil" v 15 sekundah, vektorski dokument iz Corel Drawa pa je natisnil v 12 sekundah. Zelo solidni časi, torej.

    Objavljeno: 9.9.2005 19:11 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Februar 2004 | Teme: laser, tiskalnik, nenehni testi
  • SLR digitalno

    Digitalni fotoaparati z izmenljivimi objektivi so bili še pred dvema letoma dokaj zapostavljeni predvsem zaradi visokih cen, pa tudi izbor je bil dokaj pičel. Na voljo je bilo skoraj več vrhunskih, a pregrešno dragih izdelkov, kakor takšnih, ki bi bili primerni tudi za nepoklicne fotografe. Šele z oznanitvijo Canonovega modela 300D se je spremenila cenovna dostopnost in kmalu so mu sledila tudi druga podjetja. Danes je na voljo trinajst polprofesionalnih in amaterskih digitalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, ki se razlikujejo po ceni in zmogljivosti. Prav te fotoaparate smo preizkusili in ocenili.

    Objavljeno: 1.9.2005 22:03 | Avtor: Peter Gedei | Monitor Julij 2005
  • Televizija na kartici

    TV kartice niso prav nič novega, saj smo o njih v Monitorju pisali že pred desetimi leti, na voljo pa so bile tudi že prej. Zapolnjujejo preprosto potrebo uporabnikov, da bi na računalniškem monitorju, ki je tako ali tako "videti podobno" kakor televizor, lahko prikazovali tudi televizijski signal. Da bi torej v računalnik "vtaknili" antenski kabel in s tem monitor spremenili (tudi) v televizijski zaslon - in to takega, ki bi v oknu prikazoval televizijski program, medtem ko bi lahko še naprej uporabljali "računalniške" zmogljivosti.

    Objavljeno: 1.9.2005 19:40 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2005

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji