Ko je Google leta 2006 objavil, da bo njihova spletna aplikacija Google Maps poletela v tretjo dimenzijo, je postalo jasno, da je le še vprašanje časa, kdaj bo nekdo zbirko nekakšnih geoprostorskih podatkov uporabil tudi za kakšne bolj zabavne namene, ne le za kartografijo. Denimo za – računalniško letenje!
V rokah smo imeli že tretji Samsungov poskus na področju pregibnih telefonov. Po prvem Galaxy Fold in nato malce drugačnem Galaxy Flip Z je zdaj z nami še Galaxy Z Fold2.
Huawei je pri nas znan po telefonih, v tujini pa že nekaj let ponujajo tudi manjše število različnih prenosnikov. Ti so po novem na voljo tudi na našem trgu, pri Monitorju pa smo kot prvega preizkusili najzmogljivejši model MateBook X Pro.
LG je, s HTC in Sonyjem, eden izmed nekoč bolj vplivnih proizvajalcev telefonov, ki mu pa zadnja leta ne gre najbolje. Njihovi telefoni so sicer povsem solidni, a brez večjih posebnosti ali celo prednosti. Ponujajo razmeroma malo modelov, tudi prihod novih je počasnejši, kot smo bili nekoč vajeni (oziroma kot je pri večjih, bolj znanih konkurentih).
Nokia že nekaj let dostavlja presenetljivo solidne telefone v nižjem in srednjem razredu, čeprav ostajajo nekoliko manj opazni od večine konkurentov. Preizkusili smo novi model 5.3, ki se z dobrimi 200 evri uvršča med vstopne modele.
Samsung je v zadnjem času občutno razširil svojo prodajno paleto z modeli Galaxy. Novi A41 tako meri na srednji razred, med modeloma A51 in A40. Serija Galaxy A je v zadnjih letih kar uspešna, vanjo počasi prehajajo tehnologije dražjih modelov, denimo zasloni AMOLED. Prvi vtis je soliden, predvsem je moč pohvaliti lahko in kompaktno ohišje z zelo tankim robom – vsaj v tem cenovnem razredu. Občutek je zato zelo plastičen, a majhno težo je pač težko drugače doseči.
Zanimanje za tablice že nekaj let upada, še posebej za tiste v ekosistemu Android. A očitno je še vedno dovolj veliko, da se proizvajalci občasno vendarle potrudijo. Galaxy Tab S7+ je največ, kar na tem področju zmore Samsung in v resnici katerikoli »androidni« proizvajalec.
Samsungove beležnice (torej telefoni Galaxy Note) so zadnja leta bolj ali manj »spolirani« telefoni zadnje serije Galaxy S in tudi tokrat je tako. Kar seveda sploh ni slabo.
Medtem ko potrpežljivo čakamo, kaj bo AMD konec leta pokazal ob predvidenem lansiranju naslednje, že četrte generacije procesorjev Ryzen, »rdeči« vseeno ne stojijo križem rok. Na trg so čez poletje poslali navite inačice obstoječih čipov s pripono XT in primerke z integrirano grafiko. Oboji imajo zelo usmerjeno namembnost, a iz različnih razlogov.
Naša državna uprava ponuja številne digitalne storitve, a za nekatere ve le malo ljudi. Pred mesecem dni sem po naključju izvedel, da poleg identifikacije z digitalnim potrdilom že dve leti obstaja tudi storitev smsPASS, kjer za digitalno poslovanje z državo zadostuje pametni telefon s telefonsko številko. V resnici je smsPASS le del širše storitve SI-PASS, ki je nekakšen državni upravljalnik digitalne identitete.
Letošnja novost na androidni strani telefonije so telefoni Ultra, Pro, Plus, ki so vse tisto, kar neki proizvajalec zna narediti. To so naprave iz najboljših materialov, z (dragimi) modemi 5G, s hitrejšim (tudi brezžičnim) polnjenjem in toliko pomnilnika, da se številka na škatli zdi napaka, predvsem pa jih »krasi« falanga objektivov/fotoaparatov na zadnji strani.
V AMD so 7. julija presenetljivo predstavili mini osvežitev svoje linije procesorjev Ryzen 3000, in sicer s tremi modeli, ki nosijo pripono -XT. Ker ne gre za zamenjave obstoječih izvedenk, ampak zgolj za njihove rahlo »navite« različice, se poraja vprašanje, kakšni razlogi so jih k temu vodili. In, seveda, ali so novinci vredni prav tako navitih cen, ki neposredno po izidu vladajo na tržišču.
Podjetje Sigma poznamo predvsem kot neodvisnega proizvajalca objektivov, a vsake toliko naredijo tudi svoj fotoaparat. Pri tem nismo čisto prepričani, kaj želijo z njimi sporočati – da znajo, zmorejo, da bi lahko bili resen igralec ali gre le za hobi lastnika? Zadnje je morda še najbolj verjetna možnost, vsaj glede na pretekle izdelke oziroma predvsem njihov videz in izbiro tipala.
Pred kratkim smo preizkusili Sonyjev RX100 Mark 6, zdaj pa smo v laboratorij dobili njegovega naslednika, model RX100 Mark 7. Gre za tako rekoč žepno izvedenko višjega zmogljivostnega in cenovnega razreda, aparat, ki se po zmogljivostih in funkcijah primerja tudi z brezzrcalnimi aparati in modeli DSLR – seveda z manjšim tipalom, a z bogatim naborom funkcij.
Nikonov novi DLSR najvišjega razreda, model D6, odkrito meri na profesionalne fotografe, sploh s področja profesionalnih športov, in na agencije. Gre za izredno drag aparat, ki pa prinaša presenetljivo malo novosti v primerjavi s svojim predhodnikom, modelom D5.
Chuwi je pri nas skoraj neznano kitajsko podjetje, pri Monitorju smo v preteklosti sicer že preizkusili nekaj njihovih cenejših tablic. Tokrat smo na preizkus dobili prenosnik z imenom, nabranim iz vseh prenosniških vetrov – LapBook Pro. Podjetje meri na uporabnike, za katere je najpomembnejša nizka cena – velja namreč dobrih 400 evrov. Resda imamo v tem cenovnem okviru že kar nekaj izbire, a je ta prenosnik hkrati izredno lahek in tanek ter ponuja elegantno kovinsko ohišje.
Novi prenosniki v Lenovovi liniji Yoga, modeli Slim, ponujajo oblikovno všečne 14- in 15-palčne modele s tankimi, aluminijastimi ohišji. Preizkusili smo model v vinsko vijoličasti barvi, ki jo pri Lenovu imenujejo barva orhideje, in moramo priznati, da nam je bil všeč, saj izstopa iz črnega in srebrnega povprečja. Ohišje je glede na tankost (centimeter in pol) dovolj kakovostno, brez opaznega zvijanja, solidno je narejen tudi široki tečaj zaslona.
V 21. stoletju se zdijo skakanje na pošto, pošiljanje priporočenih pisem in vestno shranjevanje preganjenih lističev, ki potrjujejo oddajo neke pošiljke, nekolikanj anahronistični. Eden izmed ponudnikov elektronskega pošiljanja pisanj je kar Pošta Slovenije s svojo storitvijo PoštAR.
Tablice so rahlo pozabljena kategorija, kjer z rednim trudom dominira Apple, v vstopnem razredu pa različni, manj znani kitajski proizvajalci. A obstaja tudi nekaj, kar je vmes.
Tablice so izumirajoča vrsta, če ne govorimo ravno o Applovih ipadih. Toda nekateri se še vedno trudijo, tudi z malce drugačnim pristopom.
DJI se je trdno odločil, da drugim ne bo prepuščal neba, zato svojo floto dronov redno osvežuje z novinci.
Ko so iz telefonov začeli izginjati izhodi za slušalke, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo vsi večji proizvajalci dostavili svojo različico slušalk, ki bodo poskušale konkurirati Applovi AirPods (Pro). Samsung je tako predstavil Galaxy Buds in jih zdaj nadgradil z modelom Plus.
Fujifilm si je v zadnjih letih nabral krog zelo zvestih uporabnikov, saj ponujajo dokaj samosvoje aparate. Ena izmed takih serij so aparati X100, prvega med njimi so začeli prodajati leta 2011, zdaj pa so predstavili zadnjega v seriji petih modelov, imenovanega X100v. Posebnost vseh teh aparatov je v kombinaciji fiksnega objektiva (torej brez zuma) in velikega tipala – ta po diagonali meri enako kot tipala v večini brezzrcalnih fotoaparatih in DSLR.
Sonyjeva serija aparatov RX100 meri na zahtevne fotografe, ki potrebujejo kakovostni, fleksibilni aparat, ki gre tudi v malo večji žep. Pri tem je zanimivo, da je na voljo cela paleta generacij – v nekaterih trgovinah še vedno najdemo originalni model iz leta 2012, njegova cena je slabih 300 evrov. Naprodaj so vse vmesne številke, do vključno s tokrat preizkušenim modelom Mark 6. Aparati v tej seriji sicer niso povsem neposredna nadgradnja eden za drugega, saj so opremljeni tudi z različnimi objektivi, predvsem kar se tiče razponov goriščnic in zaslonk.
Večina resnega fotografskega sveta na Sony še vedno gleda rahlo postrani, kot na pritepenca med Canonom in Nikonom, a dejstvo je, da vztrajno odžira uporabnike tako prvemu kot drugemu.
Vsi telefonski proizvajalci poskušajo najti pravo mero funkcionalnosti, ki jo bodo odvzeli »srednjim« telefonom, torej tistim, ki imajo tudi večje, dražje, pro brate. Besedo »pro« je prvi zares začel zlorabljati Apple in potem mu je sledil še kdo. Tako ima tudi Huawei svoj »pro«, P40 Pro, ki smo ga že predstavili, tokrat pa si bomo pogledali P40. Kot rečeno, pomembno je, česa ta v primerjavi z modelom Pro nima.
P40 lite E je najcenejši član Huaweijeve družine P40 in nadaljuje tradicijo telefonov, ki se sončijo v soju slave svojih dražjih bratov. S P40 (Pro) ima bolj malo skupnega, saj gre za telefon, ki poskuša doseči higienski minimum pametnega telefona, a mu to ne uspe.
»Pet let in še vedno je živ!« bi lahko rekli. Apple ima v primerjavi z ostalimi proizvajalci pametnih telefonov izredno enostavno prodajno linijo in podobno enostaven izid novih telefonov. Zadnja leta predstavijo tri telefone na leto, modeli prejšnjih let pa ostajajo v prodaji, a se jim (sicer prepočasi, a vseeno se) nižajo cene. Do zdaj so že nekajkrat poskusili srečo tudi z nekoliko cenejšo alternativo – tokrat preizkušeni iPhone SE je že drugi telefon s to oznako.
Akcijske kamere so bile v nekem trenutku izredno popularne, a smo uporabniki hitro ugotovili, koliko dela je v resnici potrebnega, da iz kopice posnetkov sestavimo soliden video.
Skoraj tri leta je že tega, kar smo pisali o novem standardu brezžičnih omrežij 802.11ax. Po nekaj zamudah so se na prodajnih policah le začeli pojavljati tudi prvi usmerjevalniki, zdaj označeni z bolj »ljudsko« oznako Wi-Fi 6. Novost smo preizkusili tudi v praksi
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
