Izid novega telefona iPhone je postal jesenska tradicija (da ne rečemo atrakcija), ki v zadnjih letih, odkar prihajajo te naprave razmeroma hitro tudi v Slovenijo, vse bolj odmeva tudi pri nas. Preizkusili smo iPhone 6, pri katerem se bodo gostilniške razprave zopet vrtele okoli vprašanja, ali je večji tudi boljši. Zaslon, jasno.
Sony je po prepoznavnosti najverjetneje tretji med ponudniki telefonov z Androidom in reči moramo, da so nam njihovi telefoni vedno bolj všeč. Žal so prodajne številke očitno povezane še s čim, ne le s kakovostjo izdelave …
Stanje med androidnimi tablicami nikoli ni bilo rožnato in poplava teh naprav stanja ne izboljšuje. Del nje je tudi Vonino Spirit QS.
Sedempalčne tablice nenehno prihajajo na trg, saj je priljubljenost Googlovega Nexusa 7 naredila svoje in se brezimni izdelovalci trudijo ta uspeh posnemati. No, tega ne počnejo le anonimni izdelovalci.
Velike tablice z operacijskim sistemom Android se prodajajo slabo. Manjšim (7- in 8-palčnim) gre bolje, predvsem po zaslugi Nexusa 7, ko gre za večje, pa uporabniki večinoma kupijo kar Applov iPad. Samsung se (spet in še vedno) trudi, da bi bilo drugače, tokrat z modelom Tab S 10.5.
Microsoft se ne vda. Vse od prihoda tablic na glavni oder računalništva bi Mali mehki rad zanetil revolucijo. Tablice si v Redmondu zamišljajo kot nadomestek za klasični prenosnik ali celo namizni računalnik. S prvo, Surface, so zamisel predstavili svetu in doživeli precej mlačen sprejem. Bo v tretje drugače?
Tablice so v minulih letih doživele nesluteno priljubljenost, predvsem po zaslugi res izredne in revolucionarne naprave – Applovega iPada. Na njegovo priljubljenost se še vedno lepi marsikdo, tudi štiri tablice, ki smo jih preizkusili tokrat.
Manj znani izdelovalci se vsak po svoje trudijo za manj denarja ponuditi tisto, kar s svojimi telefoni dostavljajo veliki. Na androidni strani so tako na voljo telefoni, ki posnemajo Apple ali katerega od večjih androidnih izdelovalcev. Zapo spada med slednje.
Nenehni napredek strojne opreme in vedno bolj odziven Android kažeta konkretne premike pri telefonih manj znanih znamk, saj so to postale naprave, ki ne obljubljajo preveč.
Največji androidni izdelovalci zvesto sledijo trendu mini izdaj svojih najmočnejših telefonov. Samsung je bil pri tem med prvimi in s peto galaksijo ni nič drugače, saj smo predvidljivo priča modelu S5 mini.
Japonci vztrajno prehajajo na oblikovne smernice, ki jih je zarisala prva Xperia Z, in to je spodbudno. Lepota in izdelava se tako pridno širita tudi na telefone nižjih cenovnih razredov.
Nokia je zdaj že nekaj časa v popolnem lastništvu Microsofta in Lumia 930 je eden prvih telefonov, ki je nastal pod isto streho. Zaenkrat je na napravi še vedno mogoče videti napis Nokia in finski vpliv ne izginja.
Huawei skuša držati ravnotežje med posnemanjem in krajo oblikovanja. Ta taktika se včasih obrestuje, a dostikrat tudi zabrede v brezsramno kopiranje, ki tako velikemu podjetju ne bi smelo biti v čast.
Navajeni smo že, da se v vrhu telefonov z Androidom izmenjujeta Samsung in HTC, le občasno se uspe zriniti vmes še Sonyju ali Motoroli, pa tu in tam kakemu Korejcu – podjetju LG. Slednjemu je z modelom G3 to spet uspelo.
Telefoni so novi računalniki, po zmogljivostih in še bolj po priročnosti. Za marsikoga so celo edini računalnik, predvsem za mladino, ki se prvič podaja v svetovni splet in družabna omrežja. Nič čudnega, da se je poleti nabrala množica telefonov, ki so čakali na naš preizkus.
Oblak ni nič drugega kot računalnik nekoga drugega, je nekoč dejal strokovnjak za računalniško varnost Graham Cluley. Hranjenje podatkov v komercialnih oblakih je poceni ali celo zastonj, predvsem pa zelo udobno. Kljub zagotovilom o varnosti in šifriranju to pomeni, da so vaši podatki pri nekom drugem. Iz te zagate nam lahko pomaga programska oprema za postavitev lastnega »oblaka«, ki sega od najprimitivnejših do zelo izdelanih rešitev.
Ljubljanska kartica Urbana se seli v navidezni svet, na telefone. Preizkusili smo beta različico.
Nastajajoča sveža različica Androida, tokrat ji bo pripadlo ime po sladici, ki se začne na črko L, je prvič na voljo razvijalcem tudi v preizkusni obliki. Če imamo napravo Nexus 5 ali Nexus 7 (2013), si lahko od predstavitve »L« na poletni konferenci Google I/O iz spleta prenesemo in namestimo predogled novega sistema.
Pred enim letom je Samsung predstavil napravo, ki je bila pol telefon, pol fotoaparat - Galaxy S4 Zoom. Takrat smo ocenili, da je nekoliko prevelika za telefon, kot fotoaparat pa ponuja premalo. Po letu dni smo dobili v roke naslednico.
Grafični procesorji že dolgo niso deležni zgolj nalog čim hitrejšega poganjanja iger, temveč znajo močno pospešiti tudi obdelavo videa ali pa nam služiti denar z rudarjenjem kriptovalut. Nič čudnega, da je danes izbira grafičnih kartic tako pesta. Preizkusili smo model Sapphire Radeon R7 265 Dual-X, ki se uvršča v zlato sredino ponudbe.
Vem, da bo slišati bogokletno, a razvoj osrednjih procesorjev za namizne računalnike je v zadnjih letih kar nekoliko zastal. Čeprav smo bili uporabniki deležni več deset različnih modelov obeh velikih izdelovalcev, večjih preskokov z vidika matematičnih zmogljivosti vendarle nismo bili deležni, tolažijo nas lahko le boljše zmogljivosti v procesorje vgrajenih grafičnih sredic in nekoliko nižja poraba.
Zdi se, da se naprave, ki z raznimi tipali merijo naše gibanje, počutje in zdravje, v zadnjem času nadvse hitro množijo. Ključni dejavnik je, da so vselej povezane s pametnimi telefoni in tablicami, ki s tem postajajo svojevrsten snemalnik našega življenja in početja. Preizkusili smo tri različne izdelke, ki rabijo tako za rekreacijo kot tudi za nadzor zdravja.
Nekoč davno so se začele širiti govorice, da bo Apple predstavil svojo pametno uro, in kar naenkrat so hoteli pametne ure izdelovati vsi. Razen tistih, ki v svetu ur pomenijo največ – Švicarjev. Do zdaj.
Panasonic že dolgo časa ponuja serijo kompaktnih aparatov TZ, namenjeno predvsem popotnikom – sama kratica pomeni “Traveller Zoom”. Gre za modele, ki so žepni (ali skoraj žepni), imajo pa zelo širok (in koristen) razpon objektiva. Novi zastavonoša te serije je model TZ60, ki položaj prevzema od modela TZ40.
Novi Nikon S9600 je številčno resda naslednik modela S9500, a ko smo slednjega preizkušali, so bili občutki povsem drugačni. Ohišje je bilo prav tako delno grajeno iz aluminija, a je bilo lepše obdano z gumiranimi dodatki in je nasploh delovalo nekoliko bolj čvrsto. Za enake občutke bo bržkone treba poseči po njihovem najvišjem zmogljivem žepnem modelu, S9700, a je ta tudi optično nekoliko naprednejši.
Canonova serija zmogljivih žepnih aparatov PowerShot G že dolga leta predstavlja skoraj žepni nadomestek za aparate DSLR. Gre za trpežne kompaktne modele z veliko kolesci in funkcijskimi tipkami, s katerimi omogočajo hitro in učinkovito delo. Pred dvema letoma so predstavili model G1X, ki je fizični odpornosti in dosegljivim funkcijam dodal še veliko tipalo in optično nekoliko zmogljivejši objektiv, zdaj pa so na trg poslali naslednika, G1X Mark 2.
Fotoaparati, s katerimi lahko fotografiramo (in seveda tudi snemamo video) pod vodo, so v času poletnih počitnic še posebej priljubljeni. Gre za modele, ki so hkrati tudi odporni proti padcem oziroma udarcem in se odlično obnesejo kot družinski aparat. Med boljšimi je bil Canonov model D20, zdaj pa je na voljo že njegov naslednik, model PowerShot D30.
Canon je v svoji liniji DSLR zamenjal tisto, kar je sodilo na rep ponudbe, aparat EOS 1100D – plastični izdelek z nič kaj prepričljivimi specifikacijami in lastnostmi. Ta je tako kot drugi znal sprejeti vse objektive EOS in se je ponašal z odzivnostjo modelov SLR in zelo ugodno ceno. Resda je bil precej za časom, tako po zmogljivostih tipala kot po zajemanju videa pri vsega 720 vrsticah. Njegov naslednik je tu, njegovo imenovanje sledi seriji. 1200D je moderen izdelek, ki še vedno sodi tja, kjer je bil predhodnik – na rep, tako cenovno kot tudi po zmogljivostih.
Profesionalni računalniški monitorji postajajo cenovno vedno bolj dostopni, se pa še vedno najdejo modeli, ki dvigujejo meje kakovosti slike. Preizkusili smo dva taka veljaka, zraven pa še dva modela z druge strani cenovnega spektra.
V Slovenijo so začele tudi uradno prihajati storitve za pretakanje glasbe, ki omogočajo neomejeno poslušanje zajetnih zbirk pesmi. Do pred kratkim je bilo mogoče do teh storitev priti le z nekaj iznajdljivosti, zdaj so nekatere uradno na voljo tudi pri nas.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
