Fujifilm si je v zadnjih letih ustvaril sloves izdelovalca odličnih digitalnih fotoaparatov, ki združujejo dobra tipala z odličnim upravljanjem. S slednjim namreč merijo na uporabnike, ki pri tehnični plati fotografiranja razmišljajo o zaslonkah, času in občutljivosti, ne pa o programih za pokrajino, šport ali portrete. Kar veliko pohval pa so si zaslužili tudi po zaslugi oblikovanja, ki se močno opira na aparate preteklosti.
Odprava gostovanja uporabniku omogoča brezskrbno uporabo mobilnih storitev v državah Evropske unije in združenega gospodarskega območja ne glede na to, katerega operaterja uporabniki izberejo v tujini. Upad prihodkov iz tega računa bodo domači operaterji reševali nadvse inovativno – s podražitvami.
Pri optičnih bralnikih se že dolga leta ni nič premaknilo, kljub temu se najdejo podjetja, ki se trudijo s kako drugačno zamislijo. K nam je prišel optični bralnik podjetja Czur, namenjen branju knjig in drugih spetih dokumentov.
Unimoke – električno kolo, ki ga predstavljamo tokrat – je zanimiva mešanica med delovnim konjem in rekreativnim vozilom.
Doslej smo v Monitorju predstavljali ali preizkušali 3D tiskalnike, ki so daleč od uporabniške prijaznosti in za delovanje potrebujejo uporabnikov resen angažma. Šli smo celo tako daleč, da smo par 3D tiskalnikov morali zložiti celo sami – resda iz že pripravljenih setov. Na drugi strani pa zanesenjaki 3D tiska izdelujejo svoje tiskalnike skoraj povsem sami. Zato smo z zanimanjem pričakovali Sindohov vstop v pisarniški 3D tisk, ki je že dodobra razburili ljubiteljsko srenjo.
Je že tako, da je v 12 mesecih težko narediti kaj zares novega. V Applu so take »vmesne« telefone nekoč poimenovali s pripono SE, Samsung očitno noče biti tako očiten. Kljub temu je dejstvo, da sta najnovejša telefona Galaxy S9 in S9+ le manjša nadgradnja lanskih S8 in S8+.
Mobilno plačevanje? Digitalne denarnice? Kako za to vrsto novotarij navdušiti prebivalce dežele, kjer je plačevanje s kreditnimi karticami šele nedavno doživelo razmah? Morda bo nekaj svežega zaleta ponudnikom in uporabnikom dalo že to, da se je v novi val poravnavanja računov med prvimi vključila tudi največja banka v državi.
Wiko je francosko podjetje, ki je do zdaj izdalo konkreten nabor pametnih telefonov, nas pa je prvi doletel Wiko View. Gre za oblikovno všečen telefon, ki mu je mogoče odstraniti zadnjo stranico. Ta poteza je leta 2018 pri konkurenci že skorajda izumrla in uporabniki smo se že navadili, da baterije enostavno ni več mogoče vzeti iz telefona. Na zadnji strani plastičnega ohišja je še bralnik prstnih odtisov, ki ni najhitrejši, a smo videli tudi že počasnejše. Na vrhnji stranici je vhod za slušalke, na spodnji pa le vhod micro USB. Ta resnično izumira, saj so tudi najcenejši telefoni počasi prešli na USB C. Tako je prisotnost starejšega vmesnika vedno bolj nadležen podatek, ko razmišljamo o telefonu. Prehodna obdobja med enim in drugim vmesnikom so vedno naporna, tako da je nakup telefona, ki nas bo še nekaj let držal na kablu micro USB, medtem ko gredo vse druge naše naprave naprave na USB C, nespametna poteza.
Pregledali smo, kakšno uporabniško izkušnjo ponujajo najbolj prepoznavne platforme za prodajo in nakup izdelkov. Pri analizi je bilo moč opaziti večje razlike med krajevnimi ponudniki in tujimi, ki uporabniški izkušnji namenjajo več pozornosti.
Ko smo v Monitorju začeli preizkušati res poceni telefone, je Sony s svojimi Xperiami velikokrat presenetil. Izdelovali so dobro narejene naprave, ki so bile strojno ravno dovolj močne, da niso bile čisto zanič. Leta 2012 so bili pač vsi poceni telefoni zanič. Letos pa je težko najti telefon, ki bi bil povsem neuporaben, a se je Sony temu z Xperio L1 dokaj približal.
Ob nakupu novih naprav, takih in drugačnih, predvsem pa še malce dražjih, smo vajeni, da so nekako povezljive. Z Bluetooth, z Wifi, v »oblak«. Kaj pa, če imamo napravo, ki to ni? Pomagamo ji z dodatki, kot je Broadlink RM Mini3.
15. januarja 2008 je Steve Jobs predstavil Applov Air. Danes ni dvoma, da gre za privzeto obliko prenosnikov.
Samsung je svoj Galaxy A8 predstavil takoj po novem letu in s tem napovedal boj za kupce pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda.
Včasih je veljalo, da smo bili pripravljeni za smučanje, ko so zagnali žičnice, danes smo pripravljeni šele, ko smo na telefonu zagnali vse mogoče smučarske aplikacije. Ali pa le eno – Mapriko.
Najbolj prodajane bralnike danes prodajajo Američani (Kindle), Kanadčani (Kobo) in … hja, smo že skorajda končali. Francozi se trudijo z blagovno znamko Bookeen. Preizkusili smo model Saga.
Pomanjkanje slovenskih vsebin na e-bralnikih je tema, ki smo jo že večkrat obdelali. Nekoliko jo rešujejo slovenske knjižnice, ki jih povezuje sistem Biblos, slednji pa po novem ponuja tudi lastne e-bralnike z e-papirjem.
Kaj danes označuje »premijski« pametni televizor? Vsekakor kratice, kot so 4K, HDR10, Android in različne komercialne oznake za sam zaslon. Pa še zajetna nalepka s ceno je priložena; ali pa tudi ne, če gre soditi po tokrat preizkušenem televizorju izdelovalca TCL.
Pametne ure so se pojavile v trenutku, ko je svet na ročne že skorajda pozabil. Zato ne čudi, da imajo kar nekaj težav s prepričevanjem uporabnikov, saj bi morale ponuditi vse, kar so znale stare ročne ure, in še veliko več.
Slogan mojega prijatelja, ki mu kot navdušen fotograf zadnje čase zelo prikimavam.
Računalniške naprave, ki si jih lahko nadenemo, so ena izmed novejših platform, v katerih iščemo ali vidimo prihodnost računalništva. Čeprav so pametne ure po začetnem uspehu izgubile začetni zagon, Apple Watch v tretji generaciji dokazuje, da je segment še kako živ. S pomočjo programov in v povezavi s telefonom počne stvari, ki bi jih brez ure precej težje. Toda, ali se izplača odšteti lep kup denarja za nekaj, kar ima majhen zaslon?
Monitor lahko beremo na papirju, že vrsto let pa tudi digitalno. V spletu imamo različico HTML in spletni listalnik, na pametnih telefonih in tablicah pa ustrezno aplikacijo. Slednjo smo januarja nadgradili.
Pretočnih filmskih storitev, ki so na voljo tudi pri nas, je že kar nekaj, njihova enostavnost in praktičnost pa prekašata vse, česar smo bili navajeni doslej. Kaj pa, če nad njimi nismo navdušeni in bi medijske vsebine predvajali s krajevnih nosilcev? Rešitev je medijski predvajalnik.
Čeprav svet vedno bolj brede v digitalne poslovne vode, so laserski tiskalniki za večino podjetji izredno pomemben člen v poslovni verigi.
Lenovovi računalniki v seriji Miix so praviloma majhni, lahki, poceni prenosniki z igrivim značajem. Med drugim jih tržijo tudi kot dobro izbiro za otroke – kot prvi, nekoliko cenejši prenosnik, ki je lahko obenem tudi tablica. Miix 320 tako nadaljuje zgodbo predhodnika, modela 310, ki smo ga preizkusili pred poldrugim letom.
Dellov Inspiron 17 (s podoznako 7773) je nekoliko nenavaden prenosnik. Na prvi vtis deluje kot vsak drug sedemnajstpalčni prenosnik srednjega cenovnega razreda. Ohišje je klasično sivo, odeto v aluminij, in naredi dober vtis. Vogali so prijetno zaobljeni, kakovost izdelave solidna. Preseneti pa, ko prenosnik odpremo – tečaji, ki držijo zaslon, namreč omogočajo zasuk, da postane naprava tablica s tipkovnico, obrnjeno navzdol (ta je seveda v tem primeru samodejno izključena).
Dell ima v svojem prodajnem programu kar nekaj različnih linij. Naprave XPS so namenjene predvsem zahtevnim, tudi poslovnim uporabnikom, ki cenijo prenosljivost in kakovost. Tako smo preizkusili vrhunski model XPS 15 (z oznako 9560). Gre za tanek, ličen in preprost poslovni prenosnik z izredno kakovostnim aluminijastim ohišjem. Debelina ohišja se začne pri enem centimetru na sprednji strani in se poveča do 1,7 centimetra, tudi teža dveh kilogramov je za petnajstpalčni prenosnik soliden dosežek.
Zopo Flash X1 je poizkus izdelave izjemno poceni telefona, ki bi premagal mejo higienskega minimuma uporabnosti. Ti poizkusi prinesejo s seboj konkretne kompromise, ki se na končnem izdelku vedno dovolj poznajo, da je te telefone težko priporočiti. Oblikovno je X1 všečen. Na zadnji strani sta bralnik prstnih odtisov (ki sicer ni med hitrejšimi) in fotoaparat, ki se ni izkazal, a je vse ujeto v lepo ohišje. Zadnja stranica našega modela je bila svetleča modra, kot jo je letos populariziral HTC. Dobro so se izkazali tudi gumbi, ki so trdni in se vedno ve, kdaj se sprožijo. To je pri poceni telefonih bolj redko.
Zopo P5000 in Z5000 nimata ponesreči v imenu enake številke. Gre za nazoren zgled, kako izdelovalec vzame enako osnovo in jo potem z nekaj razlikami zapakira v dve različni ohišji.
Ulefone Mix je telefon, zanimiv predvsem zaradi svojega oblikovanja. To se zgleduje po telefonu Xiaomi Mix, ki je imel prvi zaslon z zelo tankimi robovi in prednjo kamero v desnem spodnjem robu. Tako so se namreč odločili rešiti dilemo, ki nastane, ko izdelovalci hočejo na vrhu zaslona imeti le – zaslon. iPhone in Essential phone imata zarezi, kamor so dali senzorje in prednjo kamero. Xiaomi, Ulefone (oziroma Dogee – blagovna znamka, pod katero je ta telefon izvirno izšel) pa so senzorje in kamero dali na dno in rezultat je oblikovno zelo všečen. Tudi na to, da bi znalo biti nekoliko nerodno slikati, če je kamera na dnu, ima Mix odgovor. Za slikanje s sprednjo kamero telefon enostavno obrnemo na glavo in aplikacija za slikanje sama preklopi na prednjo kamero. Tudi ohišje je všečno narejeno. Zadnja stranica je iz svetleče plastike in spominja na zadnje HTCjeve telefone. Zaslon meri po diagonali 5,5 palca in ima ločljivost 1280 × 720 pik. Prav svetel ni in z ničimer zares ne navduši, a za telefon, ki stane okoli 200 evrov, je povsem spodoben. Strojno gre za enega iz falange telefonov z 1,5 GHz osemjedrnim procesorjem, ki smo ji preizkušali ta mesec. Ima pa to prednost, da je Mixova različica Androida 7.0 nekoliko drugačna od preostalih telefonov (glej okvir) in je dosti manj nadležna z opozorili. Androidni gumbi bolj spominjajo na goli Android, vsi drugi telefoni pa imajo gumbe oblikovane tako kot Samsungova zadnja preobleka.
Blackview S8 je z imenom izjemno iskren telefon, saj izdelovalca ni sram, da se zgleduje po Samsungovi galaksiji S8. Ima pa Blackview resne težave zato, ker se je posnemanja dosledno držal le pri poimenovanju in promocijskem gradivu. Tam je namreč ta S8 zelo podoben pravemu S8. To se najbolj vidi po odsotnosti robov okoli zaslona. Galaxy S8 je prepoznaven predvsem po zaslonu, ki se prelije čez robove, in tako je na slikah videti tudi Blackview S8. Prevara pa je očitna, ko telefon primemo v roke in vidimo, da ima zaslon levo in desno konkreten rob. Take razlike med slikami v spletu in dejanskim izdelkom že kar nekaj časa nismo videli, tako da je opozorilo vsekakor na mestu: promocijsko gradivo za ta telefon debelo laže. To pa žal ni edino, kar je temu telefonu mogoče zameriti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
