Windows Vista RC1 zaenkrat s težavami
Prvi preizkusi skoraj končne različice Windows Vista (RC1 - Release Candidate 1) kažejo, da bi znali imeti uporabniki precejšnje težave, če bodo z novim operacijskim sistemom želeli nadgraditi Windows XP.
Prvi preizkusi skoraj končne različice Windows Vista (RC1 - Release Candidate 1) kažejo, da bi znali imeti uporabniki precejšnje težave, če bodo z novim operacijskim sistemom želeli nadgraditi Windows XP.
Kombinacij uporabniškega imena in gesla se v današnjem svetu hitro nabere toliko, da ima že povprečen internetni uporabnik kopico preglavic. Hkrati želi zaradi varnosti imeti vsa gesla različna, po drugi strani pa je le-teh preveč. Pomagajo programi, ki so namenjeni prav temu - hranjenju različnih dostopnih gesel.
Povezovanje prek električnih žic kljub močni konkurenci brezžičnega "lobija" Wi-Fi še naprej vztraja na trgu. Tako kot v brezžičnih omrežjih se tudi hitrost prenosa podatkov po električnih, 220-voltnih povezavah zvišuje - tokrat preizkušeni izdelek obljublja celih 200 Mb/s.
Brezžični telefoni WiFi naj bi uporabniku sčasoma omogočali nekaj podobnega kot danes telefoni GSM, vendar je zaenkrat takih izdelkov na trgu malo. Tokrat smo preizkusili prvega med njimi - Linksysov WIP330. Namenjen je poslovni rabi.
Naj vas naslov ne zavede - ne, ne gre za pogon blu-ray, temveč HD DVD, oba pa uporabljata modri laser. Pravzaprav gre za Toshibin prenosnik Qosmio G30, ki ima kot prvi vgrajen optični pogon HD DVD.
Eden od vzrokov, zakaj Applovi računalniki Macintosh nimajo večjega tržnega deleža, je pomanjkanje poslovne programske opreme zanje. Od letošnjega leta ta izgovor ne velja več.
Ko smo pred nekaj meseci preizkušali prosto dostopni SuSE Linuxu 10.1, smo mu med drugim očitali precejšnjo nedodelanost. Razlog smo iskali v neodločenosti razvijalcev o tem, kateremu namiznemu okolju naj se bolj posvetijo. Komercialni SuSE Linux Enterprise Desktop 10, ki temelji na omenjeni izdaji, kot privzeto okolje uporablja GNOME. Preverili smo, ali naša napoved o večji dodelanosti distribucij, ki so osredotočene na eno namizno okolje, drži.
Nekaj mesecev po predstavitvi prvega Applovega prenosnika z Intelovim procesorjem, MacBook Pro, so prišli na svoj račun tudi uporabniki s plitvejšimi žepi. Njim so namenjeni trije modeli notesa MacBook.
Nekoč smo lahko vse urejevalnike videa razvrstili v eno skupino, danes pa je kaj takega nemogoče, saj je področje s prihodom filmov na osebni računalnik postalo precej bolj kompleksno.
Preizkusili smo Siemensov telefon IP, ki je pravzaprav mešanica klasičnega telefona DECT in brezžičnega telefona IP s protokolom SIP.
Nemško podjetje Nemetschek je na področju CAD dejavno že kar več kot desetletje. Razvija programsko opremo za arhitekturno in gradbeno načrtovanje in za področja načrtovanja urejanja krajine in strojnega oziroma inženirskega načrtovanja. Njihov paradni konj je program Allplan 2006, ki je ozko namenjen projektiranju v arhitekturi in gradbeništvu in ga lahko primerjamo s podobnimi programi, kot sta ArchiCAD in Avtodeskov Revit.
Poznamo omrežne diske NAS, omrežne diske SAN in diske, ki jih neposredno vstavimo v računalnik (t. i. DAS - Direct Attached Storage). Poznamo pa tudi diske DAS, ki so zunanji, priklopljeni prek USB ali, v zadnjem času, prek vmesnika SATA.
Cisco, eden večjih proizvajalcev na področju mrežne opreme, je v zadnjem času zelo aktiven pri nakupovanju manjših perspektivnih podjetij. Tako je pred časom kupil podjetje Linksys, znano po svojih mrežnih napravah za manjša podjetja in domačo uporabo ter podjetje Sipura tehnology, ki se ukvarja z IP telefonijo. Eden prvih rezultatov skupnega razvoja je Linksys SPA-9000, ki smo ga preizkusili.
Formata DivX gotovo ni treba posebej predstavljati. Pred kratkim je praznoval svojo različico 6.2.5. Dr. DivX je desna roka kodirnika že od nekdaj. Žal so v zadnjih različicah namesto njega prilagali DivX Converter, ki sicer rabi enakemu namenu - pretvarjanju videov v DivX.
Sonyjev novinec DSC-W50 je predstavnik žepnih aparatov za vsakdanjo rabo. Odlikuje ga dovršena oblika, velik zaslon LCD ter možnost dokupa številnih dodatkov.
V prejšnji številki smo preizkusili novinca iz Canonove serije Ixus - model 60. Tokrat smo vzeli v roke njegovega "kolega", ki je svet ugledal hkrati, pa je vendar drugačen in očitno namenjen drugim uporabnikom.
Podjetji Samsung in Pentax sta pred slabim letom dni objavili novico o skupnem sodelovanju pri razvoju digitalnih SLRjev, nekaj mesecev zatem pa so v Samsungu že napovedali nov digitalni fotoaparat višjega vstopnega razreda z imenom Samsung GX-1S. Poleg njega so se lotili tudi "oskubljene" različice GX-1L. Na prodajnih policah sta se znašla v prvi polovici letošnjega leta.
Med novima barvnima laserskima tiskalnikoma Nashuatec SPC410DN in SPC411DN ni bistvenih razlik - zgolj hitrost izpisa, druge tehnične lastnosti pa so enake. Preizkusili smo zmogljivejši model SCP411DN z deklarirano hitrostjo izpisa trideset črno-belih ali barvnih strani na minuto. Sam tiskalnik je lično oblikovan in dokaj zmernih mer, zato prostor v pisarni zanj ni problem, vendar bo skoraj zagotovo nameščen nekje, kjer bo imelo do njega dostop več uporabnikov. Da je do bližnjega uporabnika bolj prijazen, je mogoče nekaj ventilacijskih šob tudi usmerjati. Med delovanjem sicer ni zelo hrupen, a pri daljšem tiskanju vendarle počasi postane nadležen.
Pentaxovo serijo *istD smo si zapomnili predvsem po majhnih, lahkih in robustnih ohišjih. Združljivost s starimi objektivi in celo objektivi za modele 645 in 67 ji je dodala še dodaten čar, predvsem ljubiteljem, ki so se začeli spoznavati z digitalnimi SLRji. Za nameček je bila na visoki ravni tudi kakovost posnetka in enostavnost dela z aparatom, zato smo z nestrpnostjo pričakovali nova modela K100D in K110D. Že nekaj časa je bilo jasno, da bo sistem proti tresenju postal obvezni del digitalnega SLRja pri vseh podjetjih. Po Minolti in posledično Sonyju so se zdaj opogumili tudi pri Pentaxu. Razlika med modeloma K100D in K110D je le v sistemu proti tresenju, ki ga K110D nima. Druge funkcije so pri obeh enake.
Bizhub C250P, zmogljiv barvni laserski tiskalnik, sodi med osnovnejše modele v Minoltini zbirki "resnih" pisarniških tiskalnikov. Ker pri Konici Minolti prisegajo na večnamenske rešitve, je na voljo isti model tiskalnika tudi v kombinaciji z optičnim bralnikom, pod oznako Bizhub C250. C250P je zelo prožno zasnovan, saj je na voljo precej dodatkov, kot so dodatni predalniki, enota za razvrščanje, luknjanje itd. Tiskalniku, ki smo ga preizkusili, je bil dodan avtomatski obračalnik listov, 40 GB disk ter predalnik za 2500 listov, ki je povsem motoriziran, za njegovo odpiranje pa je potreben zgolj pritisk na gumb. Serijsko je že opremljen z dvema predaloma, v katera lahko spravimo papir do velikosti formata A3+. Posebnost tiskalnika pa je tudi tiskanje daljših transparentov v velikosti 120 × 31 centimetrov (tak papir vstavimo v večnamenski podajalnik).
Prvo, kar bo morebitni kupec zagledal na novih Hewlett-Packardih, je bržkone velikanski, 7,6-centimetrski zaslon LCD. V šali bi lahko rekli, da bo prav zaradi njega HP prodal kak fototiskalnik manj. Presenetljivih 170 stopinj vidnega polja namreč za silo omogoča, da skupaj s prijatelji staknjenih glav občudujete slike kar na aparatu. A to še zdaleč ni vse. Tipala z 10 megapikami so ta trenutek v žepnem razredu še redkost in R967 ga ima.
Majhni tiskalniki formata 10 × 15 se kar nekako držijo na prodajni paleti izdelovalcev brizgalnikov. Še več, menda se v tujini dokaj dobro prodajajo, čeprav za naš trg tega nikakor ne moremo trditi. Kakorkoli že, preizkusili smo najnovejša tovrstna Hewlett-Packardova izdelka - Photosmart A430 in A516.
C4180 je nova Hewlett Packardova večnamenska naprava, ki temelji na modelu C3180; na zunaj se razlikuje zgolj po dodanem zaslonu, marsikaj pa je očem skrito. Zaslon na napravi ni namenjen zgolj pregledovanju slik, temveč tudi popravljanju. Tako lahko spreminjamo svetlost, kontrast, popravimo nezaželen učinek rdečih oči, natisnemo zgolj del slike ali pa celo delček videoposnetka. Možna je tudi postavitev do treh slik na papir formata A4. Velikost zaslona je povprečna, saj po diagonali meri dobrih šest centimetrov, kakovost prikazane slike pa ni tako dobra, kot smo vajeni pri dražjih Hewlett Packardovih večnamenskih napravah. S priloženo programsko opremo je mogoče zgolj s tipko na tiskalniku pripraviti slike za pošiljanje po elektronski pošti. To omogoča lahko in hitro izmenjavo fotografij. Seveda bi bilo vse to nesmiselno brez vgrajenega bralnika pomnilniških kartic. Očem najbolj skrit pa je namenski predalnik za fotografski papir, saj se skriva v levi stranici tiskalnika. Tako pri tiskanju fotografij predalnik preprosto vstavimo v podajalnik papirja, brez kakršnihkoli nastavitev.
Photosmart D7360 je Hewlett Packardov zmogljiv foto tiskalnik, ki ne preseneča zgolj s tehničnimi zmogljivostmi, temveč tudi z zanimivim uporabniškim vmesnikom, ki ga do zdaj na tiskalnikih tega cenovnega razreda še ni bilo videti.
Brizgalniki formata A3 niso ravno zelo razširjeni, poleg tega izdelovalci dokaj redko predstavljajo njihove nove ali nadgrajene različice. Tokrat je uspelo Canonu - predstavil je dva nova modela, iX4000 ter iX5000, ki zmoreta tiskati do formata A3+. Preizkusili smo šibkejši iX4000, ki se od iX5000 razlikuje zgolj v hitrosti izpisa. Sam tiskalnik je lično oblikovan, a je kar precej velik. Res je, da so tiskalniki večjega formata temu primerno večji, vendar so si pri izdelavi tega modela vzeli kar precej dodatnega prostora, saj v širino meri celih šestdeset centimetrov. Na čelni plošči bomo našli zgolj dva gumba in priklop USB za komunikacijo PictBridge z digitalnimi fotoaparati. Kaj več praktično tudi ne potrebujemo. Tiskalnik uporablja štiri ločene kartuše, enake kot A4 model iP4200, a se od slednjega vendar razlikuje po tem, da nima dveh vhodov za papir in obračalnika za tiskanje na obe strani.
Sredi lanskega leta sta se podjetji Sony in Konica Minolta odločili za skupni razvoj digitalnih fotoaparatov, nekoliko zatem je slednje Sonyju celo prodalo celoten foto oddelek. Povezava podjetij ni bila nenavadna, obe imata obilo zanimive tehnologije, Konica Minolta pa tudi 26 let izkušenj s serijo klasičnih SLRjev Dynax. S tehnologijo proti tresenju sta bila Minoltina digitalna SLRja 5D in 7D zelo dobro sprejeta, zato je bila odločitev o opustitvi proizvodnje in prodaje znamke Dynax veliko presenečenje.
LaserShot LBP-3460 je novi Canonov namizni črno-beli laserski tiskalnik v razredu srednje zmogljivih naprav. Opremljen z omrežnim vmesnikom, avtomatskim obračalnikom listov ter predalnikom za 250 listov je dovolj zmogljiv tudi za zahtevna pisarniška opravila. Seveda je v takem primeru mogoče dokupiti še dodatni predalnik za 500 listov. Vgrajeni pomnilnik, ki ga je samo 64 MB, je mogoče razširiti še za dodatnih 256 MB. Tiskalnik sicer ne najbolj kompaktne oblike na mizi ne zasede preveč prostora, pa tudi ne povzroča nadležnega hrupa. Samo upravljanje je zelo preprosto, prav tako menjava kompleta barvila z valjem. Nekoliko neroden je le vmesnik na tiskalniku. Mali zaslon ne prispeva ravno k preglednosti; z nekoliko nenavadnim načinom brskanja po menujih s smernimi tipkami (brez potrditvenih gumbov) nam iskanje bolj skritih nastavitev celo otežuje. Večina predhodnih Canonovih laserskih tiskalnikov je imela večnamenski podajalnik papirja za zgolj en samcat list ali kuverto. Tokrat so naredili korak naprej in povečali zmogljivost le tega podajalnika na kar sto listov.
Zasloni LCD danes niso več nobena tehnična novost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor uporabnikov. Zasloni s katodno cevjo se umikajo iz vsakdanje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.
Poznate koga, ki ne bi imel težav z nezaželeno pošto ali načinom, kako temu narediti konec? Popolne rešitve zaenkrat žal ne moremo predstaviti. Morda bo to mogoče takrat, ko se bo izmenjava e-poštnih sporočil korenito spremenila, kajti vsem manjšim spremembam se podjetja oz. subjekti, ki razpošiljajo nezaželena sporočila, kaj hitro prilagodijo.
Dandanes se že skorajda vsak mobilni telefon višjega razreda ponaša z nazivom "pametni telefon". Pri tem seveda ne gre za kakšno dejansko pamet ali inteligenco, temveč predvsem za dodatne možnosti, ki jih te naprave omogočajo poleg telefoniranja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih