Prenosni tiskalniki gotovo niso tisti del trga, ki bi si obetal hudo rast in od katerega bi se dalo živeti. Kljub temu imajo dovolj kupcev (trgovske potnike npr.), da se jim izdelovalci ne odpovejo, oz. da jih celo redno nadgrajujejo. Med njimi je tudi Hewlett-Packard, ki je svoj model Deskjet 450 nadgradil v Deskjet 460.
Predzadnja serija tiskalnikov Pixma ni premogla posebej ugledne zunanjosti, kar so priznavali tudi sami Canonovi strokovnjaki. Zato je toliko bolj razveseljivo, da so najnovejše večnamenske naprave izdelane z veliko več čuta za estetiko. Model Pixma MP500 je lepo zaobljen in daje vtis resnosti.
Nekateri tiskalniki in večnamenske naprave na trgu zdržijo dlje, drugi manj. Canonova modela Pixma MP110 in MP130 sta bila naprodaj (vsaj v Sloveniji) manj kot leto dni, pa so ju že nadomestili z modeloma MP150 in MP170. Sliši se logično - stare tiskalne kartuše BJC-24 so upokojene, pred kratkim so jih nadomestile glave/kartuše št. 40/41 oz. 50/51 (glej članek o Canon Pixma iP1600 in iP2200 v novembrski številki).
Prezgodaj bi bilo sicer trditi, da se videokasete dokončno poslavljajo, a vse več je videokamer, ki video shranjujejo na plošče DVD, pomnilniške kartice in v zadnjem čase tudi na (računalniške) diske. Preizkusili smo dva JVCjeva modela, GZ-MC500, ki snema na mikrodiske, in GZ-MG70 z vgrajenim 30 GB diskom.
Ker se količina podatkov (računalniških, pa tudi sicer) vsako leto povečuje, moramo upravitelji poleg dodajanja/menjave diskov poskrbeti tudi za ustrezno varnostno kopiranje in arhiviranje podatkov. Tračne enote so še vedno zelo priljubljena, včasih celo edina možna izbira.
Digitalni fotoaparati za domačo rabo so skoraj iztrebili analogne. Ti boj za obstanek izgubljajo tudi zaradi bistveno dražje uporabe. Pri digitalcih namreč številne slike pustimo kar v elektronski obliki, za razvijanje pa ne potrebujemo ne filma niti obiska foto studia. A kaj storiti, ko želimo fotografije takoj?
Pri vsakdanjem delu z računalnikom velikokrat naletimo na težavo, kako uporabnikom učinkovito predstaviti zmožnosti programa ali jim pomagati pri reševanju težav, na katere so naleteli pri delu z njim. Predvsem ob stiku z množico uporabnikov se pogosto zgodi, da venomer razlagamo isto. To je utrujajoče, časovno potratno in drago. Ena izmed zanimivih rešitev je izdelava predstavitve v obliki filma, ki ga uporabnik sam požene in mu omogoča, da korak za korakom sledi navodilom, pri tem pa tudi aktivno sodeluje.
Ponudba telefonov USB, namenjenih pogovoru prek omrežij VoIP, kot je Skype, raste s priljubljenostjo teh servisov. Trg je očitno postal dovolj velik, da se bodo nanj podala tudi bolj uveljavljena imena med izdelovalci omrežne opreme.
Za Harmony 525 (520 v ZDA) pravijo, da je prvi daljinec, ki ga je razvil Logitech, odkar je odkupil podjetje Harmony. Ima nekaj lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih (enega smo preizkusili aprila 2005) - prva je zunanji videz. Namesto zaobljenega in težkega daljinca dobimo v roke eleganten štirioglat, a tanek upravljalnik, ki je spodaj nekoliko debelejši, morda prav zato, da lepo zdrsi v roko.
Program EarthViewer, ki ga je leta 2003 splovilo podjetje Keyhole, je pokazal, da je "igranje" s satelitskimi posnetki Zemlje lahko tudi zabavno. Žal je šlo za plačljivo storitev, zato ni doživela večje priljubljenosti. Lani pa je podjetje Keyhole kupil Google in rodil se je Google Earth, brezplačen sodobnik EarthViewerja, ki mu je kmalu sledil še konkurent, NASA World Wind.
Večpredstavni predvajalniki z zaslonom LCD niso več nobena novost. Tudi tajvanska navzočnost na tem področju je že stalnica. Novo pa je, da se je za vstop na to področje odločil tak velikan, kot je Sony. Njegov prvi poskus kombiniranega predvajalnika DVD+DivX priča o veliki želji, da bi si odrezal svoj kos pogače, kaže pa tudi na velike začetniške težave. Za kontrast smo mu postavili ob bok popolnoma drugače zasnovan predvajalnik tajvanskega podjetja PQI.
Ne glede na to, za koliko se je povečala zmogljivost povprečnega diska v zadnjih desetih letih, so se take in drugačne potrebe po diskovnem prostoru še bolj povečale. Še vedno velja pravilo, da vsak disk prej ali slej postane premajhen, na koncu pa raziskujemo in iščemo, kam nam je izginil dragoceni prostor. Vse skupaj je bolj aktualno tam, kjer več uporabnikov uporablja isti računalnik, ali pa če želimo hitro ugotoviti, kateri uporabnik nam je nasmetil strežnik.
Po pol leta preizkušanja je Si.mobil končno pripravil svojo ponudbo za storitev mobilne elektronske pošte in zraven ponudil najnovejši model BlackBerryja. Prvi BlackBerry, ki smo ga preizkusili spomladi, je namreč uporabljal mobilkomovo kartico, saj pri Si.mobilu še niso imeli pripravljene celotne podpore.
Elektronska pošta je že pred leti postala prevladujoč način pisne komunikacije, pravzaprav je v marsičem izpodrinila klasično pošto. Če smo še pred leti vse uradne zadeve urejali po klasični priporočeni pošti, je dandanes elektronska pošta tudi za večino teh opravil precej enostavnejša in hitrejša alternativna možnost. No, zaradi (še vedno) nezanesljive dostave prejemniku in predsodkov v zvezi s pomembnejšo pošto se klasična pošta na tej ravni še vrsto let ne bo poslovila. V svetu osebne komunikacije pa je povsem drugače, saj boste že težko našli koga (vsaj v mlajši generaciji), ki s svojimi prijatelji komunicira po klasičnih pismih - hitrost, enostavnost, večinoma pa tudi brezplačnost elektronske pošte so očitno nepremagljivi aduti. Kljub temu se v zadnjem času že zdi, da tudi elektronska pošta pri nekaterih (zasebnih) namenih izgublja bitko s programi za takojšna sporočila - instant messaging, a to je že druga zgodba, o kateri smo se razpisali v oktobrski številki.
Nad vremenom se razburjamo bolj ali manj vsi, zelo verjetno tudi sami vremenarji. Še več, jezimo se tudi na vremenarje, čeprav nam je vsem jasno, da za muhavost narave niso nič krivi. A tehnika je že tako napredovala, da smo lahko vremenarji kar sami in se bomo potemtakem tudi razburjali sami nase. No, če že pri napovedi ne bomo vedno natančni, bomo imeli vsaj natančne vremenske podatke za okolico našega doma. Govor je o vremenskih postajah, pa ne tistih, ki jih pod tem imenom za nekaj tisočakov prodajajo v supermarketih, temveč tistih resnih, ki jih lahko priklopimo na računalnik in prek njega v splet.
Spletne strani so prepredene z različnimi vsebinami, tako besedilnimi kot grafičnimi, zvočnimi in video. Slednje so postale zanimive predvsem v zadnjih letih, ko so širokopasovni dostopi dosegljivi tudi povprečnemu uporabniku spleta. Ker pa gre pogosto za vsebine, ki jih avtorji ne želijo dati vsakomur prosto na razpolago, se z različnimi pristopi onemogoča enostavno prenašanje teh vsebin na disk domačega računalnika. Najpogosteje snovalci spletnih strani v ta namen skrivajo pravi spletni naslov datotek z video (ali drugimi) vsebinami za kakšnim vmesnim naslovom, v še bolj "prebrisanih" primerih pa tudi za javansko kodo ali v kodo ActiveX. Seveda pa se zgodi, da bi si kak posnetek kljub tem zvijačam želeli imeti v domačem računalniku, pa četudi le zato, da ne bi vedno znova čakali na to, da se kak filmček naloži s spletne strani, ali pa morda zato, da bi ga zgolj pokazali kakšnemu prijatelju. O legalnosti takega "presnemavanja" so se v okvirih razpisali drugi, tu pa bomo prerešetali možnosti, da te vsebine čim uspešneje prenesemo, ne glede na to, kje jih najdemo.
Od prvih skromnih začetkov uvajanja sestavnih delov fotoaparatov v mobilne telefone, ki jih je nekdanji urednik Monitorja opisal z besedami: "Nazadnje so vgradili vanje mikroskopsko lečo in droben čip in to poimenovali fotoaparat," so se stvari navidezno spremenile. Zdaj je pravzaprav na trgu le še malo telefonov, ki nimajo fotoaparata, nekatere pa skušajo izdelovalci celo prodati kot nadomestke za prave digitalne fotoaparate. Pravzaprav so fotoaparati v mobilnih telefonih zdaj že bolj razširjeni kot fotoaparati brez telefona in Nokia je kot največji izdelovalec telefonov tudi med največjimi izdelovalci fotoaparatov. Izbrali smo osem mobilnih telefonov štirih različnih izdelovalcev, ki jih promovirajo predvsem zaradi njihovih fotografskih zmogljivosti, si posebej ogledali njihove fotografske zmožnosti, a jih ocenili prizanesljivo, saj so vendarle samo - telefoni.
Vprašajte se, kaj najbolj sovražite. Verjetno se bo nekje zelo pri vrhu seznama znašlo čakanje v vrstah. Temu neproduktivnemu početju se skušamo kar najbolj izogibati. Področje, na katerem tako izogibanje še pred nekaj leti ni bilo mogoče, je bančništvo. Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje pa je večina bank popustila in vpeljala sisteme za poslovanje na daljavo. Plačevanje položnic se s tem sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo vsaj malce bolj znosno. Če spotoma ugotovite, da so vam predčasno nakazali znesek, ki naj bi prispel šele čez mesec dni, pa boste še toliko bolj zadovoljni. Tokrat smo si ogledali e-bančne aplikacije, namenjene občanom. Bančništvo za pravne osebe bomo obdelali ob kaki drugi priložnosti.
Kamere, ki jih priključimo na USB, so danes razširjene tako med domačimi kot tudi med poslovnimi uporabniki. V kombinaciji s širokopasovnim dostopom do interneta so nam prinesle novo razsežnost sporazumevanja in tako so ad-hoc video konference postale resničnost. A pri tem se, vsaj za to vrsto kamer, njihova uporabnost počasi konča. Poglavitna težava je seveda to, da je kamera vezana na računalnik oz. na dolžino kabla, ki jo loči od njega.
V vsesplošni poplavi digitalnih fotoaparatov, ki so v zadnjem času po levi in po desni prehiteli klasične fotoaparate, marsikateri od še svežih digitalnih fotografov pozablja na zadnji korak, ki je bil včasih samoumeven - na razvijanje. Večina fotografij, posnetih z digitalnim fotoaparatom, nekaj časa preživi na disku računalnika in morda konča svojo pot zapečena na kakšnem "obstojnem" nosilcu, kot je na primer CD ali DVD. Na žalost pa se marsikateri fotograf ne zaveda, da to ni ravno najprimerneje za shranjevanje fotografij. Verjetno se sprašujete, zakaj? Ste morda poskusili odpreti kak starejši zapisljivi CD? No, pred kratkim se je tudi nam zgodilo, da je zbirka datotek MP3, ki je bila na CD zapisana s takrat najmodernejšim zapisovalnikom z dvakratno hitrostjo pisanja, na najnovejšem bralniku DVD neberljiva. Čeprav naj bi ta bralnik bral vse, tudi najstarejše formate CD nosilcev. Sedem let star zapis je enostavno postal neuporaben. Kako bi bili šele razočarani, ko bi na tako "varen" CD shranili fotografije s poročnega potovanja ali na primer praznovanja stričevega srečanja z Abrahamom? Tega bi se novodobni fotografi morali še kako zavedati.
Podjetje T2 je med internetnimi odvisneži v Sloveniji gotovo eno najbolj omenjanih v zadnjem času. Obljublja namreč, da bo do uporabnika po telefonskih paricah (žicah) speljalo nekajkrat širše "pipe", kot dosedanji ponudniki ADSL, in to za enako ali celo manj denarja. Uporabniške zahtevke so začeli zbirati 1. oktobra, vendar so bili prvi uporabniki dejansko priklopljeni šele sredi novembra. Med njimi smo bili tudi mi.
Trg procesorjev za osebne računalnike že precej let obvladujeta dve podjetji: AMD in Intel. V tej industrijski veji so namreč za razvoj in proizvodnjo potrebna velikanska vlaganja, ki jih zmorejo le redki.
Brezžična omrežja so se, tako doma kot v pisarnah, že dodobra uveljavila in le redki izdelki izstopajo iz povprečja. Kljub temu se vedno najde tudi kak pripomoček, ki ponuja nekaj več od konkurence.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
