Najprej preprosta ocena tega telefona: to je najboljši telefon znamke HTC do zdaj. To zadnji dve leti napišemo ob izidu vsakega novega osrednjega telefona katerekoli znamke. Strojno so ti telefoni prišli do točke, ko je napredek seveda še vedno mogoč, konkretnih preskokov, ki smo jih bili vajeni zadnjih sedem let, pa je konec. To, da z nakupom kateregakoli najdražjega predstavnika pametnih telefonov ne moremo zgrešiti, se je dokončno zacementiralo.
Odkar vemo za brezsramno prisluškovanje vsem in vsakomur v spletu, so novo pomlad ugledale aplikacije za šifrirano komuniciranje. Izdelek izpod slovenskih prstov je Biocoded, ki združuje paleto funkcij, enostavno rabo in varnost.
GoPro je pred leti praktično lastnoročno zagnal področje akcijskih kamer, sledil mu je Sony, danes pa kaže, da primat prevzemajo manj znana kitajska podjetja. Preizkusili smo kar pet takih naprav.
V Monitorju smo popisali že kar nekaj naprav, ki so v moderni svet vstopile tako, da jim je izdelovalec namenil tudi povezavo z internetom in/ali pametnim telefonom. Tokrat smo čez poletje uporabljali robotsko kosilnico.
Applov iOS je bil splavljen pred devetimi leti, vsako leto pa je postopoma dobival nove možnosti in funkcije. Jeseni bo izšla že deseta inačica, ogledali smo si prvo javno dostopno razvojno različico.
Trg omrežnih datotečnih strežnikov se počasi ohlaja, čeprav so zahteve uporabnikov po diskovnem prostoru še vedno velike. Novi modeli prihajajo počasneje kot nekoč, obenem se manj razlikujejo od svojih prednikov.
Morebiti se bo zdelo neverjetno, a povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah je v zadnjih letih bolj kot nove računalniške igre spodbujalo rudarjenje kriptovalut. Izračunavanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. A stvari se vračajo v ustaljene okvire tudi v grafičnem svetu …
Zmogljivi kompaktni fotoaparati so v zadnjih nekaj letih doživeli pravi preporod, vodilni na tem področju pa je japonski Sony. Ta ima v prodajnem programu veliko res zanimivih kompaktnih modelov, ki se med seboj kar občutno razlikujejo. Že pred časom smo preizkusili njihov model RX10, tokrat pa smo drugega za drugim dobili njegova naslednika, modela RX10 Mark 2 in Mark 3.
Pred kratkim smo preizkusili Lenovov novi ThinkPad E560, preprost prenosnik s procesorjem iz Intelove nove družine Skylake. Tokrat smo dobili na preizkus še njegovega manjšega brata, model E460. Glavna razlika je seveda v velikosti zaslona. Model T78a ima namreč 14-palčni zaslon. S tem so se nekoliko zmanjšale tudi druge mere, prenosnik je nekoliko manjši v vseh smereh (v debelino meri dobra dva centimetra), pa tudi nekoliko lažji (konkretno slaba 2 kilograma, odvisno tudi od sestave).
Tokrat preizkušeni Thinkpad X1 Carbon predstavlja skorajšnji vrh Lenovove ponudbe, kar zadeva poslovne prenosnike. Na voljo je namreč sorodni prenosnik, ki ima praktično vse lastnosti omenjenega Carbona, a doda še eno zelo zanimivo. Govorimo o X1 Yoga, prenosniku, ki iz Carbona naredi hibridni računalnik, torej se iz prenosnika lahko prelevi v tablico.
Leta 2014 je Lenovo poslali na trg prenovljeni prenosnik Thinkpad X1 Carbon, a se je nekoliko uštel pri tipkovnici, saj je bila večina uporabnikov zgrožena nad spremembami. Pri lanskoletnem modelu so tipkovnico tako rekoč popravili, očitno pa so se pri tem naučili, da uporabniki ne marajo grobih sprememb. Teh letos pri novem modelu X1 Carbon res ni na pretek.
Huawei je leta 2015 izdelal najboljši telefon z operacijskim sistemom Android. Nexus 6P je izjemna naprava že zaradi golega Androida, a je prišla na vrh tudi zaradi izdelave in strojne moči. Nexusu 6P strojno ni bilo mogoče veliko očitati, saj je izdelan iz vrhunskih materialov, procesor in pomnilnik ne zaostajata za konkurenco in končno smo dobili Nexus z dobrim fotoaparatom.
V podjetju Huawei so se očitno odločili za več vrst svojih naprav. Telefoni z oznaki P in zaporedno številko sestavljajo najvišji cenovni razred, tisti z imenom Honor pa srednjega in nižjega. Model Honor 5X smo preizkušali med konkurenco poceni telefonov, tokrat pa smo dobili v roke Honor 7.
Lenovo, že nekaj let največji izdelovalec osebnih računalnikov na svetu, si že kar nekaj časa prizadeva, da bi postal tudi največji izdelovalec tablic in telefonov. Trenutno je na četrtem mestu (za Samsungom, Applom in Huaweiem), z velikimi cilji pa je lani vstopil tudi na slovenski trg. Po začetni poplavi modelov, tudi tistih v najvišjem (cenovnem) razredu, je nekako videti, kot da je upehan. Največji predstavljajo vrhunske modele kot po tekočem traku (in z njimi vzdržujejo ugled blagovne znamke), od predstavitve zadnjega vrhunskega modela Lenovo (Vibe Z2 Pro) pa je minilo že skoraj dve leti. Vmesno leto so v Lenovu raje izkoristili za predstavitev »posebnih« mobilnih telefonov, kot je Vibe Shot, ki se trudi biti bolj fotoaparat kot telefon.
Lani je LG s telefonom G4 končno uspel izdelek, ki mu ni manjkalo nič omembe vrednega. Prvič se je lahko pohvalil z dobrim fotoaparatom. Sistem gumbov za glasnost in vklop na zadnji stranici telefona je bil prvič narejen tako, da smo gumbe brez težav ločevali med seboj. Še največ je bilo očitati plastičnemu ohišju, ki pa nikakor ni bilo narejeno slabo. Po letih serije G je bil G4 odličen telefon in letos smo pričakovali nadgradnjo te zasnove. Dobili pa smo LG G5, ki z G4 oblikovno in funkcionalno nima dosti skupnega. Pri LGju očitno niso bili več zadovoljni s prejšnjimi oblikovalskimi smernicami, saj G5 odpravlja kar nekaj posebnosti, ki so bile zaščitni znak telefona G.
Včasih je veljalo, da potrebujemo za poganjanje iger le kar najzmogljivejšo grafično kartico. Danes nas izdelovalci učijo, da je za zagotavljanje kakovostne uporabniške izkušnje skorajda nujen tudi igričarski monitor. Tokratnega preizkusa računalniških monitorjev smo se zato lotili skozi oči igričarja.
Osrednji procesor je digitalno srce računalnika. Tako kot najpomembnejši organ v telesu tudi procesor v računalniku skrbi za kar najhitrejše premetavanje ničel in enic. A tudi ljudje s slabim srcem lahko dočakajo spoštljivo starost. Kaj pa računalniki s počasnejšimi procesorji? Vsekakor.
Občutek imamo, da so strojne zmogljivosti računalnikov danes manj pomembne od zmogljivosti telefonov in tablic. A tako je le zato, ker so osebni računalniki že davno presegli mejo, ko so že vsi po vrsti »hitri«. Kljub temu so med njimi tudi »malce počasnejši«, pa tudi »zelo hitri«. Predvsem pa hitro opazimo razlike v ceni.
Okijev model MB492dnw je večji in zmogljivejši brat v tej številki preizkušenega modela MB472dnw. Navzven je praktično enako velika (in težka) naprava, spet gre za povsem klasično sestavo z optičnim bralnikom in povezanim samodejnim podajalnikom, dodan je tudi faks. Najopaznejša razlika v primerjavi z manjšim bratom je gromozanski barvni zaslon, občutljiv za dotik, ki se bohoti na sprednji strani. Zaslon meri po diagonali sedem palcev in močno olajša delo z napravo. Res ne moremo pričakovati zaslonov, kakršnih smo vajeni na tablicah, a je kljub temu zelo koristen. Zraven so dodali še kar nekaj funkcijskih tipk.
Okijev večopravilni laserski tiskalnik MB472dnw je večja naprava, namenjena srednjim in manjšim pisarnam. Je srednje velika, lahko jo brez težav postavimo na mizo, tehta dobrih dvajset kilogramov. Pravzaprav gre za manjšo nadgradnjo pred časom preizkušenega modela MB471w. Pri upravljanju in delu z napravo pride prav razmeroma velik črno-beli zaslon in kup funkcijskih tipk na desni strani. Pod pokrovčkom najdemo celo majhno (a polno) tipkovnico QWERTY.
Samsungov novi tiskalnik serije ProXpress, model C3010nd, je klasični namizni barvni laserski tiskalnik srednje velikosti. Je malenkost večji od vstopnih črno-belih modelov, a med manjšimi, če upoštevamo barvne modele. Ohišje je povsem kvadratno in zadržano, gre za tiskalnik, ki ga brez težav postavimo na pisalno mizo ob računalnik.
Nikonov novi Coolpix A100 je značilen žepni aparat nizkega cenovnega razreda. Ta razred aparatov je vedno manj zanimiv, tako za uporabnike kot (posledično) za izdelovalce fotoaparatov, mesto teh aparatov vedno bolj zavzemajo boljši pametni telefoni. Kljub temu ti aparati prinašajo za svojo ceno bistveno več kot pred nekaj leti, s cenitvijo (in premikom funkcij oziroma zmogljivosti navzdol po cenovni lestvici) pa ni nobene ovire, da si ne bi takega modela omislili kot sopotnika telefonu, sploh na potovanjih.
Aparatov, kakršen je Nikonov A10, je danes vedno manj. Sodijo v najnižji cenovni razred in jih dobimo že skoraj za drobiž. Namenjeni so najmanj zahtevnim uporabnikom, lahko tudi otrokom, in tistim, ki po možnosti nimajo pametnega telefona. Kljub nizki ceni pa ponujajo kar veliko.
Nikon je pred nekaj leti požel dokajšen uspeh z aparatoma D800 in D800E, a je oba modela že pred časom nadomestil novi D810. Gre za aparat višjega cenovnega razreda, ki ponuja tipalo polne velikosti (torej enako veliko kot klasični, 35 mm, film), izredno kakovostno ohišje in vse funkcije, ki jih potrebujejo tako profesionalni kot najzahtevnejši amaterski fotografi.
Kanadsko podjetje Blackberry (prej RIM) je bilo nekoč pojem za pametne telefone, Kanadčani so v resnici »izumili« prenosno napravo, ki je bila namenjena izključno pisanju in sprejemanju elektronske pošte. Šele kasneje so ji dodali tudi možnost telefoniranja. Prednost Blackberryjev je bila od nekdaj miniaturna, a odlična »prava« tipkovnica, s katero se je dalo v časih, ko so vsi drugi telefoni premogli le številsko tipkovnico, naravnost svetlobno hitro tipkati. Dva palca, s katerima smo tipkali tudi že kar dolga elektronska sporočila, sta bila zaščitni znak uporabnikov teh predvsem poslovnih naprav.
Xiaomi Redmi Note 3 sodi med cenejše telefone. To je nemogoče obiti in to je nekaj, kar je skupno vsem kitajskim pametnim telefonom. Vse je podrejeno ceni, a pri tem vendarle poskušajo dostaviti kar najboljšo strojno moč. Po tej plati je Note 3 zelo soliden. Procesor je Mediatekov Helio X10 (osem 2 GHz jeder A53), ki ga je mogoče najti tudi v telefonih bolj znanih izdelovalcev. Naš model je imel 16 gigabajtov shrambe in 2 GB pomnilnika (32 GB različica ga ima 3 GB). Fotoaparat je povprečen, a to leta 2016 pomeni, da bo znal zajeti dovolj dobrih slik, da mu je težko karkoli konkretno zameriti. Tudi ohišje je na ravni, saj je kovinsko, a iz manj kakovostnih materialov, kot jih najdemo pri dražjih telefonih. Kljub temu gre za dobro izdelavo, ki jo dopolnjuje še hiter bralnik prstnih odtisov na zadnji strani.
V zadnjih letih se zasloni (in seveda tudi ohišja) zmogljivih telefonov le in samo še večajo. Vse zastavonoše se hvalijo z velikimi zasloni, ki segajo preko pet palcev, pogosto pa tudi čez pet in pol. S tem ni načeloma nič narobe, zmoti pa to, da so tisti, ki bi si želeli majhen telefon, hkrati obsojeni tudi na razmeroma počasen telefon s slabimi specifikacijami. Edina izjema je bila nova Sonyjeva Xperia Z5 Compact, ki ima praktično enake specifikacije kot sorodna Xperia Z5, pa tudi ta ima 4,6-palčni zaslon.
Telefoni z zmogljivo prednjo in zadnjo kamero postajajo počasi stalnica. Xperia M5 je le še en model, ki ne varčuje pri izbiri prednje kamere, saj ima ta 13 megatočk in dela zelo dobre slike. Kamera na prednji strani izstopa že na prvi pogled, saj je fizično zelo podobna tistim, ki smo jih bolj vajeni na zadnji strani. Prednje kamere so bile do zdaj večinoma neopazni krogi na vrhu zaslonov, ki jih je bilo mogoče brez težav spregledati. Zdaj pa se vedno bolj dogaja, da je prednja kamera enako prepoznavna kot tista zadaj. Pri M5 jo najdemo ob logotipu Sony in prvih nekajkrat, ko telefon primemo v roke, je tako velika leča čudna. To gre seveda le pohvaliti, saj je zajemanje avtoportretov postalo del kulture in, če se že tako radi slikamo, naj bodo te slike vsaj na ravni.
Spletno brskanje je danes precej drugačno od nekdanjega kopanja za internetnimi informacijami. Spletišča so ličnejša, funkcionalnejša in preglednejša. Informacij v spletu je iz dneva v dan več, a se tudi lažje najdejo. Pri kasnejšem prebiranju najdenih vsebin nam pomagajo najrazličnejši pripomočki. Sniptracker, plod slovenske pameti, je eden izmed njih.
Akcijske kamere so bile zadnja leta prodajna uspešnica, a naj bi prodaja počasi usihala. Sony je v začetku leta predstavil nov model, ki je majhna, a koristna nadgradnja predhodnika.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
