Občutek imamo, da so strojne zmogljivosti računalnikov danes manj pomembne od zmogljivosti telefonov in tablic. A tako je le zato, ker so osebni računalniki že davno presegli mejo, ko so že vsi po vrsti »hitri«. Kljub temu so med njimi tudi »malce počasnejši«, pa tudi »zelo hitri«. Predvsem pa hitro opazimo razlike v ceni.
Okijev model MB492dnw je večji in zmogljivejši brat v tej številki preizkušenega modela MB472dnw. Navzven je praktično enako velika (in težka) naprava, spet gre za povsem klasično sestavo z optičnim bralnikom in povezanim samodejnim podajalnikom, dodan je tudi faks. Najopaznejša razlika v primerjavi z manjšim bratom je gromozanski barvni zaslon, občutljiv za dotik, ki se bohoti na sprednji strani. Zaslon meri po diagonali sedem palcev in močno olajša delo z napravo. Res ne moremo pričakovati zaslonov, kakršnih smo vajeni na tablicah, a je kljub temu zelo koristen. Zraven so dodali še kar nekaj funkcijskih tipk.
Okijev večopravilni laserski tiskalnik MB472dnw je večja naprava, namenjena srednjim in manjšim pisarnam. Je srednje velika, lahko jo brez težav postavimo na mizo, tehta dobrih dvajset kilogramov. Pravzaprav gre za manjšo nadgradnjo pred časom preizkušenega modela MB471w. Pri upravljanju in delu z napravo pride prav razmeroma velik črno-beli zaslon in kup funkcijskih tipk na desni strani. Pod pokrovčkom najdemo celo majhno (a polno) tipkovnico QWERTY.
Samsungov novi tiskalnik serije ProXpress, model C3010nd, je klasični namizni barvni laserski tiskalnik srednje velikosti. Je malenkost večji od vstopnih črno-belih modelov, a med manjšimi, če upoštevamo barvne modele. Ohišje je povsem kvadratno in zadržano, gre za tiskalnik, ki ga brez težav postavimo na pisalno mizo ob računalnik.
Nikonov novi Coolpix A100 je značilen žepni aparat nizkega cenovnega razreda. Ta razred aparatov je vedno manj zanimiv, tako za uporabnike kot (posledično) za izdelovalce fotoaparatov, mesto teh aparatov vedno bolj zavzemajo boljši pametni telefoni. Kljub temu ti aparati prinašajo za svojo ceno bistveno več kot pred nekaj leti, s cenitvijo (in premikom funkcij oziroma zmogljivosti navzdol po cenovni lestvici) pa ni nobene ovire, da si ne bi takega modela omislili kot sopotnika telefonu, sploh na potovanjih.
Aparatov, kakršen je Nikonov A10, je danes vedno manj. Sodijo v najnižji cenovni razred in jih dobimo že skoraj za drobiž. Namenjeni so najmanj zahtevnim uporabnikom, lahko tudi otrokom, in tistim, ki po možnosti nimajo pametnega telefona. Kljub nizki ceni pa ponujajo kar veliko.
Nikon je pred nekaj leti požel dokajšen uspeh z aparatoma D800 in D800E, a je oba modela že pred časom nadomestil novi D810. Gre za aparat višjega cenovnega razreda, ki ponuja tipalo polne velikosti (torej enako veliko kot klasični, 35 mm, film), izredno kakovostno ohišje in vse funkcije, ki jih potrebujejo tako profesionalni kot najzahtevnejši amaterski fotografi.
Kanadsko podjetje Blackberry (prej RIM) je bilo nekoč pojem za pametne telefone, Kanadčani so v resnici »izumili« prenosno napravo, ki je bila namenjena izključno pisanju in sprejemanju elektronske pošte. Šele kasneje so ji dodali tudi možnost telefoniranja. Prednost Blackberryjev je bila od nekdaj miniaturna, a odlična »prava« tipkovnica, s katero se je dalo v časih, ko so vsi drugi telefoni premogli le številsko tipkovnico, naravnost svetlobno hitro tipkati. Dva palca, s katerima smo tipkali tudi že kar dolga elektronska sporočila, sta bila zaščitni znak uporabnikov teh predvsem poslovnih naprav.
Xiaomi Redmi Note 3 sodi med cenejše telefone. To je nemogoče obiti in to je nekaj, kar je skupno vsem kitajskim pametnim telefonom. Vse je podrejeno ceni, a pri tem vendarle poskušajo dostaviti kar najboljšo strojno moč. Po tej plati je Note 3 zelo soliden. Procesor je Mediatekov Helio X10 (osem 2 GHz jeder A53), ki ga je mogoče najti tudi v telefonih bolj znanih izdelovalcev. Naš model je imel 16 gigabajtov shrambe in 2 GB pomnilnika (32 GB različica ga ima 3 GB). Fotoaparat je povprečen, a to leta 2016 pomeni, da bo znal zajeti dovolj dobrih slik, da mu je težko karkoli konkretno zameriti. Tudi ohišje je na ravni, saj je kovinsko, a iz manj kakovostnih materialov, kot jih najdemo pri dražjih telefonih. Kljub temu gre za dobro izdelavo, ki jo dopolnjuje še hiter bralnik prstnih odtisov na zadnji strani.
V zadnjih letih se zasloni (in seveda tudi ohišja) zmogljivih telefonov le in samo še večajo. Vse zastavonoše se hvalijo z velikimi zasloni, ki segajo preko pet palcev, pogosto pa tudi čez pet in pol. S tem ni načeloma nič narobe, zmoti pa to, da so tisti, ki bi si želeli majhen telefon, hkrati obsojeni tudi na razmeroma počasen telefon s slabimi specifikacijami. Edina izjema je bila nova Sonyjeva Xperia Z5 Compact, ki ima praktično enake specifikacije kot sorodna Xperia Z5, pa tudi ta ima 4,6-palčni zaslon.
Telefoni z zmogljivo prednjo in zadnjo kamero postajajo počasi stalnica. Xperia M5 je le še en model, ki ne varčuje pri izbiri prednje kamere, saj ima ta 13 megatočk in dela zelo dobre slike. Kamera na prednji strani izstopa že na prvi pogled, saj je fizično zelo podobna tistim, ki smo jih bolj vajeni na zadnji strani. Prednje kamere so bile do zdaj večinoma neopazni krogi na vrhu zaslonov, ki jih je bilo mogoče brez težav spregledati. Zdaj pa se vedno bolj dogaja, da je prednja kamera enako prepoznavna kot tista zadaj. Pri M5 jo najdemo ob logotipu Sony in prvih nekajkrat, ko telefon primemo v roke, je tako velika leča čudna. To gre seveda le pohvaliti, saj je zajemanje avtoportretov postalo del kulture in, če se že tako radi slikamo, naj bodo te slike vsaj na ravni.
Spletno brskanje je danes precej drugačno od nekdanjega kopanja za internetnimi informacijami. Spletišča so ličnejša, funkcionalnejša in preglednejša. Informacij v spletu je iz dneva v dan več, a se tudi lažje najdejo. Pri kasnejšem prebiranju najdenih vsebin nam pomagajo najrazličnejši pripomočki. Sniptracker, plod slovenske pameti, je eden izmed njih.
Akcijske kamere so bile zadnja leta prodajna uspešnica, a naj bi prodaja počasi usihala. Sony je v začetku leta predstavil nov model, ki je majhna, a koristna nadgradnja predhodnika.
Sestavljanje računalnikov ni več v modi, to je dejstvo. Tudi zahtevnejši računalnikarji vse pogosteje kupijo že sestavljen računalnik in mu le dodajo kako komponento ali dve, še največkrat pa se vsi odločimo kar za prenosnik. V Acerju upajo, da bodo s svojim Buildom to spremenili.
Pametne ure so drage, to je verjetno prvo, kar povprečnemu uporabniku, ki ga te igrače zanimajo, pade na pamet. Kaj pa, če si omislimo uro, ki je »pametna« le na pol, zato je »polovična« tudi cena?
High quality remote desktop software solution developed by a Slovenian company, XLAB, which we write regularly about, attracted our attention yet once more. We have reviewed their new mobile release ISL Light 3.0, which further expands its remote access and control abilities over Android mobile devices.
HPjev laserski tiskalnik LaserJet Pro M402dn je klasični namizni črno-beli laserski model, ki ga najdemo tako pri zahtevnejših domačih uporabnikih kot v majhnih pisarnah. Predstavlja občuten odmik od majhnih vstopnih modelov z zložljivimi pladnji, tako po zmogljivostih in funkcijah kot po ceni in velikosti. Največja priporočena obremenjenost na mesec je 60.000 izpisov, v praksi priporočajo do 4000 izpisov na mesec.
HP LaserJet Pro MFP M477fdw je srednje velika naprava, namenjena pisarnam, ki poleg tiskalnika potrebujejo še možnost optičnega branja, kopiranja in tudi še faks. Naprava se sicer uvršča nekako med tiste, ki jim še lahko rečemo poceni naprave, in one, za katere večinoma pravimo, da so drage. Najvišja obremenitev je 50.000 izpisov na mesec, priporočena pa od 750 do 4000 izpisov – to je nekako standardno za naprave, namenjene manjšim pisarnam oziroma delovnim skupinam.
V Lenovu so se očitno odločili, da bodo v svoje telefone vdelovali velike baterije. Te so namreč dostikrat osrednja tarča pripomb uporabnikov, ki se še spominjajo časov neumnih telefonov, ki smo jih brez polnjenja lahko uporabljali več dni. Apple in preostali že uveljavljeni izdelovalci stavijo na vedno tanjše telefone, ki ob koncu dneva zahtevajo polnjenje. Akumulatorji v telefonih so tako ponavadi »veliki« od 2500 do 3000 mAh, kar je večinoma dovolj, da s telefonom prebrodimo dan. Seveda je avtonomija odvisna od naše rabe in okolja, v katerem smo. Če bo telefon nenehno iskal signal, se bo hitreje spraznil kot nekje, kjer je moč signala enakomerna.
V tej številki objavljamo samostojni preizkus cenejših telefonov. Mejo smo postavili na 300 evrov, tako da se naprave nad to cenovno postavko niso uvrstile v konkurenco. Tako na preizkus nismo uvrstili v prejšnji številki opisanega Samsunga A3 in tokratnega A5. Slednji je cenovno bliže 400 evrom, a za ta denar dobimo zelo dober telefon. Predvsem je pri obeh treba pohvaliti oblikovanje in izdelavo, saj se zgledujeta po Galaxy S6 in S7. Gre za lepa in dobro narejena telefona, ki sta tudi v srednjem razredu pri Samsungu presekala s plastiko in grdim oblikovanjem. Le upamo lahko, da bodo Korejci na tej poti vztrajali, saj bo vedno teže najti telefon z logotipom Samsung iz poceni materialov.
V Huaweiju so v zadnjem letu naredili preskok v kakovosti svojih najdražjih telefonov. V preteklosti so že dostavili kak spodoben telefon, a zares se je začelo z modelom Mate S. Tega sta odlikovali kovinska izdelava in strojna moč, ki se je ne bi sramovali niti bolj uveljavljeni konkurenti. Lani smo Mate S umestili med najboljše telefone in v tisti družbi se je lepo znašel. Vmes so v Huaweiju za Google naredili še Nexus 6P in izkazalo se je za dobro potezo, saj so izdelali vrhunski telefon.
Android je zrel sistem, ki ga najdemo že na številnih napravah. A vedno je prostor za izboljšave. Kaj se pripravlja, nam Google že nekaj let ponuja na preizkus, namenjen predvsem razvijalcem programov. Ti lahko preizkusijo in uporabijo novosti, še preden postanejo stalnica na sodobnih napravah.
Prepoznavanje govora v velikem slogu prihaja v računalništvo, saj je že dovolj uporabno, da si ga izdelovalci upajo ponuditi končnim uporabnikom. Na čelu je gotovo Google, ki nam omogoča narekovanje besedila v Google Docs in tudi oblikovanje z glasovnimi ukazi.
Eden izmed zelo dobrih pokazateljev, da si star, je to, da začenjaš uporabljati stavke tipa: »Ko je bil ta-in-ta še živ, je bilo vse drugače.« Brez slepomišenja torej: »Ko je bil Steve Jobs še živ, je bilo vse drugače.«
Ko smo pred manj kot letom dni preizkušali takrat najnovejše Samsungove telefone Galaxy S6 (in Edge in Edge+), smo zapisali, da so to trenutno najboljši telefoni z Androidom. In to je veljalo do danes, ko si lahko omislimo njihova naslednika – Galaxy S7 in S7 Edge.
Že kar nekaj časa (let) je, kar mi je kolega namignil, da ima poslovno zamisel – uporabniki naj bi lahko s pametnim telefonom natančno ugotovili, kam so založili ključe. Zagotovil sem mu, da z današnjimi tehnologijami, ki jih premorejo telefoni, to ni mogoče. Nekdo drug se s to razlago očitno ni zadovoljil in nastal je – Chipolo.
V Monitorju smo pri večopravilnih brizgalnih tiskalnikih za domačo rabo dolgo priporočali HPjev model Deskjet 5525. Po dobrih treh letih smo na preizkus dobili njegovega naslednika, model Deskjet 5575. Ciljna skupina ostaja seveda enaka, to so domači uporabniki, lahko tudi kakšni samostojni podjetniki, a le, če nimajo prevelikih zahtev glede mesečne količine izpisov.
HPjev Deskjet 4675 je večji brat modela 3835, poleg tiskanja ponuja še optično branje, kopiranje in faks. Meri na domače oziroma majhne pisarne, ki nimajo zahteve po večji količini tiska, a želijo tudi kakovostni barvni izpis, ki ga laserski tiskalniki ne ponujajo.
Deskjet 4535 je srednje velik brizgalni tiskalnik, namenjen predvsem domačim uporabnikom, ki ne tiskajo ravno veliko, a potrebujejo občasno tudi barvni izpis (s kako fotografijo vred). Gre za večopravilno napravo, ki ima še optični bralnik in možnost skeniranja, nima pa enote za faks. Tiskalnik je sorazmerno kompakten, predvsem je dokaj nizek – se pozna, da nima samodejnega podajalnika za optični bralnik.
HPjev Deskjet 3835 je srednje velika večopravilna naprava, ki poleg tiskanja, optičnega branja in kopiranja ponuja tudi faks. S tem meri tudi na kakšne majhne pisarne ali samostojne podjetnike, ki še potrebujejo tudi to možnost komuniciranja.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
