Tablice z operacijskim sistemom Android so najrazličnejših oblik in zmožnosti. Med raznovrstno ponudbo na trgu vsakdo najde nekaj zase. Zanimiva tržna niša so tablice za otroke. Malčki so nad mobilnimi napravami navdušeni, to staršem navadno ni povšeči, saj gre za drage in poškodbam podvržene stvari. Izdelovalci so za najbolj boječe med nami pripravili ponudbo izdelkov, namenjenih predvsem našim potomcem.
Na »ključke« USB smo se v vseh teh letih že kar nekako navadili, kot kaže, pa se nam obeta poplava ključkov, ki jih vtaknemo v vtičnice HDMI. Da, v televizorje.
Asusove tablice Transformer so bile na začetku pohoda Googlovega operacijskega sistema edine naprave, ki jih je bilo smiselno kupiti. Prednost teh tablic je bila predvsem tipkovnica, ki jih je spremenila v mini prenosnike.
Steve Jobs je nekoč dejal, da če daš ljudem preveč stvari na izbiro, se na koncu ne odločijo za nobeno. Tajvansko podjetje Asus z linijo tablic Memo Pad trdi ravno nasprotno. Prepričani so, da se med njimi najde tablica za vsakogar. Na voljo so v najrazličnejših velikostih (7, 8 in 10 palcev) in s samosvojimi posebnostmi (FHD, Smart).
Toshiba ne obupa. Tablični trg je preveč privlačen, da bi ga japonski gigant pustil vnemar. Po nerodnejših začetnih korakih z vznemirljivo linijo računalnikov nove dobe stopi odločneje proti jasno zastavljenemu cilju. Ogledamo si, kako dve pogumno oklicani napravi nosita svoje ime.
Ekosistem telefonov z Googlovim operacijskim sistemom je širok in raznolik predvsem zato, ker izdelovalci za Android ne plačajo ničesar in je dostopen vsakomur, ki je sposoben izdelati tablico ali telefon. Spekter naprav, ki se rodijo v takšni navezi, je tako, recimo temu, zanimiv.
Finske naprave, kot je Lumia 1520, so tisto, kar bo Microsoft dobil z nakupom Nokie. Tako lepo in dovršeno strojno opremo zna izdelovati le peščica podjetij in Nokia v tem pogledu brez težav konkurira Applu in HTCju.
Teorij, zakaj je Google kupil Motorolo, je več in dolgo časa je prevladovala tista, ki pravi, da je bil nakup opravljen zaradi pridobitve zajetnega portfelja patentov tega izdelovalca. Z izidom zadnjih dveh telefonov Moto postaja vedno bolj verjetna nova teorija.
Tablifon je beseda, ki je ne bi smelo biti, saj so naprave, ki jih tako poimenujejo, le telefoni z večjimi zasloni. Resda se meja med tablico in telefonom zamegli, ko zaslon po diagonali preseže pet palcev, a je umetno izumljanje nove kategorije naprav odveč.
Konec lanskega leta je prinesel pravi epski obračun v svetu igralnih konzol, saj sta se za igričarski prestol zgrabili Microsoftova in Sonyjeva nova igrača. Xbox One smo preizkusili v prejšnji številki Monitorja, ravno v času, ko berete ta prispevek, pa je v slovenske trgovine prispel tudi PlayStation 4. Naj se tekma začne.
Internet je povezal svet, družabna omrežja pa uporabnike. Mar res? Različne družboslovne raziskave kažejo, da smo se ljudje kljub vsej sodobni tehnologiji še bolj odtujili drug drugemu in smo tudi večji individualisti. Prav na slednjo lastnost posameznikov meri Sonyjeva igračka, imenovana tudi osebni 3D ogledovalnik. Gre za očala z vgrajeno projekcijo, ki želijo biti več kot le modna muha.
Panasonic je zadnja leta zelo dejaven na področju brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi, njihova serija GX je namenjena zahtevnejšim amaterjem. Na preizkus smo dobili najnovejši model te serije, GX7, ki je naslednik prvega GX1 (kam so šla vmesna števila, ne vemo). Aparat je nekoliko manjši od zastavonoše GH3 (ki smo ga preizkusili pred časom), a večji od večine brezzrcalnih modelov, sploh od Sonyjevih NEXov, še bolj pa Nikonovih modelov One. Je pa občutno manjši od klasičnih DSLRjev.
Nikon je po dobrih dveh letih predstavil naslednika modela D7000, nad katerim smo bili v času njegove predstavitve nadvse navdušeni. Po mrzlem novembrskem večernem sprehodu leta 2010 smo opazili, da je tipalo korak pred konkurenco razreda APS-C. Njegova konkurenčnost na trgu se je ohranila vse do datuma zamenjave in naloga novega D7100 je zato precej zahtevna.
Canonova serija S je na trgu že vrsto let in že od nekdaj je bila glede na svojo velikost postavljena med najzmogljivejše kompaktne aparate. Pri teh žepnih modelih je že od nekdaj poudarek na zmogljivi optiki, saj so že pred približno desetimi leti vanje vgradili širokokotni objektiv z 28 mm goriščnice. V tokratni model je vgrajen objektiv s 24 mm na širokem delu in 5-kratnim zumom. Povsem enako kot v modelu S110, le da je tokrat tretjino zaslonke svetlejši po celotnem razponu, izostal pa ni niti optični filter ND. Izboljšano je tudi tipalo, podobno kot v seriji G pa tudi tu najdemo označevanje kontrasta v načinu ročnega ostrenja.
Novi Powershot G16 je v številnih pogledih nadvse napreden in kakovosten aparat, a v razredu naprednih kompaktnih aparatov divja pravi orkan tehnoloških posebnežev in različnih podrazredov. Zato je osvajanje src naprednih uporabnikov v tem razredu precej težka naloga. Sicer gre za Canonovo 12 inkarnacijo modela Powershot G, če izključimo Canonov poseg v razred kompaktnih aparatov z velikimi tipali (G1X).
Pred kratkim smo v Monitorju preizkušali brezžične usmerjevalnike, ki iz leta v leto presenečajo z višjimi hitrostmi. Pri dometu domačih omrežij je vendarle videti bolj malo napredka, saj so še vedno podrejena zakonom fizike.
Dojemanje fotografij se je z digitalno fotografijo korenito spremenilo. Nekajkrat smo že opozarjali na nevarnost mačehovskega odnosa do digitalnih fotografij, ki životarijo razmetane po diskih in optičnih nosilcih, se razdajajo v spletu in izginjajo skupaj z okvarami naših računalnikov, ter svetovali izdelavo otipljivih kopij na fotografski papir. Tokrat se posvečamo ravno nasprotnemu procesu – digitalizaciji analognih posnetkov.
3D tiskalniki postajajo dosegljivi, to smo preverili v prejšnji številki s preizkusom prvega, ki ga je mogoče za manj kot 700 evrov kupiti kar v trgovini. Čeprav je tiskalnik pokazal dokajšen potencial, smo opazili nekaj omejitev. Tokrat smo preskusili dva tiskalnika, ki ju je oplemenitilo domače znanje.
Ključki USB so danes tako vsenavzoči, da o njih praktično ne pišemo. Kljub temu redno dobivamo vprašanja o tem, ali se jih lahko uporabi v navezi z mobilnimi napravami in kako. Rešitev je standard USB On-The-Go.
Lenovo nas do zdaj ni prepričal še z nobeno tablico, saj so bili vsi izdelki podpovprečni. Zadnje leto so tako Kitajci veliko upov vložili v blagovno znamko Yoga, ki se je začela z hibridnim prenosnikom Yoga 13, ta pa je zdaj dobil tablične sestre.
Xbox One je Microsoftov tretji poskus v svetu igralnih konzol. Predhodnika sta se zelo solidno odrezala, zato ne čudi, da ima Microsoft z Xbox One smele načrte. Še posebej, to poudarja na vsakem koraku, ker ne gre le za igralni stroj, temveč zna škatla ustreči številnim zahtevam sodobnega in z digitalnimi vsebinami razvajenega gospodinjstva. Konzola se namreč bolj ali manj uspešno spopada tudi s predvajanjem TV slike, glasbe, pretočnega videa, Skype videokonferencami itd.
Še pred nekaj leti so si gospodinjske pomočnice iz mesa in krvi lahko privoščili le redki, drugi smo jih občudovali v klasičnih angleških nadaljevankah ali filmih. Danes si lahko omislimo robota ali pa vsaj sesalno/pomivalnega robota.
Fotografski nastavek v obliki konzerve za pametne prenosne naprave je zagotovo eden najbolj drznih in zanimivih izdelkov letošnjega leta v fotografsko telefonskem svetu. Ali bosta »pametni leči«, kot je Sony poimenoval družino izdelkov DSC-QX10 in DSC-QX-100, postali nov hit?
Brezžično polnjenje mobilnih naprav vztrajno prehaja v splošno zavest in dnevi, ko bomo lahko na kable pozabili, niso več tako daleč. Največ zaslug je mogoče pripisati standardu Qi, ki ga določa združenje WPC.
Sony je s predstavitvijo modela RX1 krepko presenetil, saj gre za veliko posebnost v svetu kompaktnih aparatov. RX1 je namreč opremljen s tipalom polnega formata. Tokrat so že tako butičnemu izdelku dodali še bolj butični R. In R tokrat ne pomeni nič dirkaškega, temveč je okrajšava za besedo ločljivost (resolution). A nekoliko drugače, kot bi pričakovali. Aparatu niso zvišali ločljivosti, čeprav smo tudi v našem uredništvu ob prvih napovedih pričakovali tipalo Nikona D800E. Ločljivost pomeni zgolj višjo ostrino, botrovala pa ji je odstranitev filtra na tipalu, namenjenega odstranjevanju učinka moire. Tega naj bi nadomestili Sonyjevi programski inženirji.
Novi Canonov EOS 70D številčno nadomešča trenutni model 60D, obenem pa se zaradi vrnitve naprednih možnosti, ki jih je serija izgubila ob prehodu z modela 50D na 60D (mikronastavitve objektivov ipd.) poteguje tudi za kupce modela 7D. Gre torej za nekoliko resnejši aparat, ki je namenjen naprednim ljubiteljem in manj zahtevnim profesionalcem. Največja novost je novo tipalo, ki ima slikovne pike razdeljene na dva dela (t. i. Dual Pixel). To mu omogoča ostrenje ob pomoči zaznavanja faze na slikovnem tipalu CMOS. Po zagotovilih Canona naj bi ta rešitev močno izboljšala ostrenje v načinu živega predogleda in posledično med zajemanjem videa, kar je največja hiba aparatov vrste DSLR.
Nikon je svoj osnovni aparat polnega formata D600 precej hitro nadomestil z novincem D610, ki se je tokrat znašel pod našimi prsti. Razlike med njima so tako kot čas, ki je minil med njunima predstavitvama, precej majhne. Glavna razlika je v novem mehanizmu premikajočega se zrcala, ki je pri predhodnem modelu povzročal težave v obliki umazanije na tipalu. Kljub temu da je Nikon kupcem, ki jih je težava doletela, to tudi brezplačno odpravil, so omenjeni mehanizem pospremili v pokoj.
Pred časom smo preizkusili Nikonovo žepno dvoživko Coolpix AW100, ki je v svojem času veljala za najboljši kompromis med žepnim aparatom in vzdržljivim modelom, ki nas lahko spremlja povsod. Tokrat je Nikon prestavil še en mejnik, ki nas zopet opominja na vzdržljivo analogno serijo Nikonos, ki je bila priča številnim fotografskih potopom in je v osemdesetih celo spremljala vojaške novinarje v Vietnamu. Predstavili so namreč prvi digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi, ki ni zatesnjen le pred vremenskimi vplivi, temveč ga lahko vzamemo s seboj tudi pod vodo. Njihov novi AW1 iz družine Nikon 1 lahko uporabljamo kar do globine 15 m, odporen pa je tudi proti padcem z višine 2 m.
HPjev Deskjet 2545 je še eden izmed osnovnih večopravilnih brizgalnikov. Namenjen je domačim uporabnikom, ki poleg izpisa besedila potrebujejo tudi možnost kakovostnejšega izpisa grafik (tudi fotografije na svetleči papir) in optičnega branja oziroma kopiranja. Je med manjšimi tovrstnimi napravami, sploh ko pospravimo oba pladnja, torej zadnji pladenj, na katerega postavimo čist papir, in sprednjega, na katerega se odložijo natisnjeni dokumenti. Poleg optičnega bralnika ima na zgornji strani tudi par funkcijskih tipk, zraven pa še majhen zaslonček, prek katerega lahko nastavimo število kopij.
Tokrat je bil najosnovnejši tiskalnik na preizkusu Canonova Pixma MG2550. Tako kot sorodna naprava MG3550 je tudi ta na voljo v črni ali beli barvi, spet pa gre za razmeroma majhno napravo. Je praktično enakih mer kot prej omenjeni model, s tem, da deluje sprednji del nekoliko spodkopano zaradi manjšega pladnja za potiskan papir.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
