Televizija na kartici

TV kartice niso prav nič novega, saj smo o njih v Monitorju pisali že pred desetimi leti, na voljo pa so bile tudi že prej. Zapolnjujejo preprosto potrebo uporabnikov, da bi na računalniškem monitorju, ki je tako ali tako "videti podobno" kakor televizor, lahko prikazovali tudi televizijski signal. Da bi torej v računalnik "vtaknili" antenski kabel in s tem monitor spremenili (tudi) v televizijski zaslon - in to takega, ki bi v oknu prikazoval televizijski program, medtem ko bi lahko še naprej uporabljali "računalniške" zmogljivosti.

Toshiba Tecra A3-116

Tecra A3-116 je klasično oblikovan prenosnik, namenjen poslovnemu svetu. Zasnovan je okoli nove generacije Intelovega nabora 915PM in procesorja Pentium M s taktom 1,86 GHz. Opremljen s 512 MB pomnilnika zmore slabih 19 točk pri hitrostnem preizkusu s programom Winstone Business 2004, kar je nekoliko nizek rezultat za tako zmogljiv procesor.

Solonote P1559A

Solonote P1559A je zmogljivejša različica modela P1558A, ki smo ga preizkusili letos aprila. Prenosnik, ki se po zunanjosti prav v ničemer ne razlikuje od šibkejšega modela, je opremljen z 1,6 GHz procesorjem Pentium M, 512 MB pomnilnika DDR2, 60 GB diskom in optično enoto DVD-ROM/CD-RW. Zaslon uporabniku ponuja ločljivost 1400 × 1050 pik, grafični procesor nVidia GeForce Go 6600 pa ima na voljo 128 MB namenskega pomnilnika.

Prestigio Nobile 1560 in 1570

Prestigio z novima modeloma prenavlja svojo ponudbo prenosnikov in najbolj prodajana izdelka, Nobile 156 in 157, nadomešča s prenosnikoma 1560 in 1570. Ta sta po lastnostih predhodnikoma zelo podobna, temeljita pa na novi generaciji Intelovega sistemskega nabora za prenosnike. Prestigio 1560 je opremljen povprečno: procesor Pentium M s taktom 1,73 GHz, 512 MB pomnilnika in 60 GB disk. Za grafiko skrbi Intelov nabor 915GM, 15-palčni zaslon pa zmore prikazati največ 1024 × 768 pik.

IBM ThinkPad T42p in T43

T42p lahko ocenimo kot zelo zmogljiv. Gre namreč za mobilno delovno postajo (certificirano za delo z grafičnimi in CAD/CAM programskimi paketi), tako da ima kar 1 GB pomnilnika in profesionalni grafični procesor ATI FireGL 2 s 128 MB pomnilnika. Ločljivost 15-palčnega zaslona je kar 1600 × 1200 pik. Tudi v zmogljivosti akumulatorja je močnejši od drugih modelov - je namreč za 50 % zmogljivejši in na zadnji strani sega čez rob ohišja.

IBM ThinkPad R52

Dell Latitude X1

Dell Latitude X1 v ponudbi tega podjetja nadomešča model X300. Gre za zelo majhen in lahek prenosnik (tehta samo 1,1 kg), namenjen vsem, ki računalnik veliko uporabljajo na terenu in ga prenašajo naokoli. Ohišje je v primerjavi s predhodnikom nekoliko širše, a manj globoko: X1 ima namreč zaslon širokega formata z ločljivostjo 1280 × 768 pik. Prenosnik je opremljen z varčno različico procesorja Pentium M s taktom 1,1 GHz, 256 MB pomnilnika in 60-gigabajtnim diskom. Za optično enoto v ohišju ni dovolj prostora, tako da je prenosniku priloženo zunanje ohišje z DVD zapisovalnikom, ki ga priključimo na USB vmesnik, napaja pa se kar iz prenosnika. Ob prenosniku dobimo dva akumulatorja: zmogljivejši sega čez zadnjo stran ohišja, medtem ko je za šibkejšega v ohišju dovolj prostora.

Dell Latitude D810

Dellov Latitude D800 je bil prvi prenosnik tega podjetja z zaslonom širokega formata. Model D810 v ohišju, ki se po videzu in merah skorajda ne razlikuje od predhodnika, prinaša novejšo in zmogljivejšo zasnovo. Procesor s taktom kar 2 GHz ima na voljo 1024 MB pomnilnika, podatke pa shranjujemo na 80 GB disk. Vgrajen je DVD zapisovalnik. Zaslon širokega formata je pri modelu D810 na voljo v več ločljivostih, na preizkusu pa smo imeli model z največjo ločljivostjo, 1920 × 1200 pik. Grafični procesor je ATIjev Radeon Mobility X600 s 128 MB namenskega pomnilnika.

Dell Latitude D510

Dellovi prenosniki Latitude 500 so vedno predstavljali kompromis med ceno in opremljenostjo. Model D510 nadaljuje to tradicijo. Gre za prenosnik s procesorjem Pentium M s taktom 1,6 GHz, 512 MB pomnilnika in 40 GB diskom. Za grafiko skrbi Intelov sistemski nabor 915GM, 15-palčni zaslon pa ima ločljivost 1024 × 768 pik.

Dell Latitude D410

Dell Latitude D410 v razredu ultralahkih prenosnikov ne tekmuje z najlažjimi modeli z maso okoli 1 kg, ampak se s konkurenco kosa v razredu nekoliko večjih in težjih prenosnikov z maso med 1,5 in 2 kg. Opremljen je podobno kakor modeli v nekoliko večjih ohišjih: procesor Pentium M deluje s taktom največ 1,6 GHz, prenosnik pa ima 512 MB pomnilnika in 60 GB disk. Za grafiko skrbi Intelov sistemski nabor 915 GM, 12,1-palčni zaslon pa ima ločljivost 1024 × 768 pik. Plastični rob okoli zaslona je precej širok, tako da bi izdelovalec v ohišje morda lahko stlačil tudi za palec večji zaslon.

Sony Cybershot DSC-S80

Sony Cybershot DSC-S80 je oblikovan precej ergonomsko in lepo leži v roki. Ohišje, ki je sicer videti kovinsko, je iz plastike. Objektiv ima trikratno optično povečavo, ki je ekvivalent goriščni razdalji med 39 in 117 mm pri leica formatu. Široki kot je torej nekoliko slabši. Svetlobna jakost pri širokem kotu je 2,8, v tele položaju pa skromnih 5,2. V slabši svetlobi tako aparatu hitro poide sapa, če želimo predmete preveč zumirati. Če je svetlobe dovolj, je ostrenje zelo hitro. Pri ostrenju si fotoaparat lahko sicer pomaga tudi z dodatno osvetlitvijo. Ostriti zna od pol metra naprej, makro način pa ostri predmete, ki so oddaljeni točno 10 cm.

Praktica DC 8

DC 8 je žepna Praktica, namenjena najmanj zahtevnim fotografom. Objektiv je fiksen, z goriščnico 48 mm (preračunano v format leica), torej je še najbliže t.i. normalnemu objektivu. Svetlobna jakost je še kar solidnih 2,8, ostri pa šele od razdalje metra in pol naprej. V makro načinu izostri predmete od pol metra naprej. Ker ostrenje ne vzame skoraj nič časa, je slikanje precej hitro. Ohišje nima ravno najboljše oblike za dober prijem, resda pa je zelo "žepno".

Praktica Luxmedia 4008

Luxmedia 4008 sodi med digitalne fotoaparate z veliko optično povečavo. Ta je osemkratna in sega od dokaj skromnega širokega kota, 40 mm v ekvivalentu leica formata, do 320 mm ob največji povečavi. Svetlobna jakost objektiva je med 2,8 in 3,4, ostriti pa je mogoče od razdalje pol metra naprej. V makro načinu ostri med 20 in 50 cm. Ohišje je plastično in ne leži najbolje v roki, še posebej del za prijem je slabo oblikovan, plastika pa je tudi precej drseča. Tipalo je štirimilijonsko, poleg največje ločljivosti 2272 × 1704 sta na volji tudi dve večji ločljivosti, ki pa sta doseženi programsko z interpolacijo.

Praktica DCZ 4.4

Po obliki Practica DCZ 4.4 še najbolj spominja na Olympusove digitalne Mju, le da je ohišje večje od teh in izdelano iz plastike. Po zasnovi je aparat namenjen manj zahtevnim in manj veščim uporabnikom, ki se bodo zanašali predvsem na avtomatiko, saj je možnosti ročnega nastavljanja malo. Izmed šestih predhodnih nastavitev je mogoče izbrati temperaturo bele, osvetlitev je mogoče popravljati med -2 in +2EV v korakih po 1/2EV, časa ali zaslonke pa ni mogoče določiti ročno.

Olympus IR-500

Olympusov IR-500 nedvomno sodi med bolj nenavadne fotoaparate. Zaslon LCD je nameščen na nekakšni "roki", ki jo ob vklopu zavrtimo za 180° in zaslon postavimo na hrbtno stran aparata.

Nikon Coolpix 5900 in Coolpix 7900

Modela Coolpix 5900 in 7900 se razlikujeta le po tipalu in barvi ohišja (5900 je srebrn, 7900 pa črn). Šibkejši model ima tipalo s 5 milijoni elementov, močnejši pa se ponaša s kar 7,08 milijona izkoriščenih svetlobnih elementov. Aparata sicer nista najmanjša žepna modela, sta pa dovolj majhna, da ju je mogoče nositi tudi v žepu. A če že nista najmanjša, pa imata zato nekoliko boljšo obliko od večine žepnih modelov, k dobremu prijemu pa prispeva tudi odebeljeni stranski del trdno izdelanega kovinskega ohišja. Objektiv ponuja trikratno optično povečavo, ki je, preračunano v format leica, enak goriščni razdalji med 38 in 114 mm. Svetlobna jakost pri širokem kotu je 2,8, v položaju tele pa nekoliko bolj skromnih 4,9. V normalnem načinu delovanja zna ostriti od 30 cm naprej, v makro načinu pa od 4 cm naprej. Pri ostrenju si v slabši svetlobi pomaga z dodatno osvetlitvijo. Kljub temu v slabi svetlobi ostrenje pogosto odpove. V boljši svetlobi pa je ostrenje zelo hitro in natančno.

Casio Exilim EX-P505

Med digitalnimi fotoaparati se včasih srečamo tudi s kakšnim bolj nenavadnim predstavnikom. Casiov Exilim EX-P505 sodi med tovrstne posebneže. Po obliki spominja na aparate z večjimi optičnimi povečavami, vendar pa je precej manjši. Oblika je še dokaj dobra, prijem pa je za tako majhne mere zadovoljiv.

Casio Exilim EX-Z750

Še nedavno so žepni fotoaparati po tehnični plati le stežka dohitevali večje modele. Nova generacija žepnih aparatov se je očitno lotila tudi te ločnice in tako so veliki zasloni LCD ter tipala z veliko ločljivostjo zakorakali tudi v ta nadvse zanimiv razred digitalnih fotoaparatov.

Brother MFC-210C in MFC-5440CN

Razvoj nove naprave, še posebej, če je tako zapletena, kakor je tiskalna glava za brizgalnik, je zelo zahteven in predvsem drag. Zato poskušajo podjetja ta razvoj čim bolje izkoristiti - vgraditi ga v več naprav, ki so namenjene različnim uporabnikom in imajo zato tudi nekoliko drugačne zmogljivosti. To pravzaprav velja za vsako industrijo, tudi za industrijo brizgalnikov, o kateri pišemo v Monitorju. Aprila smo pisali o novem tiskalnem mehanizmu (in o dveh večnamenskih tiskalnikih, ki ga uporabljajo), ki ga je razvil Brother, tokrat pišemo o še dveh tiskalnikih, ki temeljita na isti tehnologiji.

Xerox Phaser 8400

Xerox ima v svojem programu (po nakupu podjetja Textronix) že kar dolgo tudi tehnologijo tiskanja z voskom oz. "voščenkarje", kot ljubkovalno pravimo takim tiskalnikom. Taki tiskalniki tehnično niso pravzaprav v ničemer podobni laserskim tiskalnikom, vendar se kot takšni tržijo, se s konkurenčnimi "laserji" primerjajo in so nenazadnje namenjeni istim uporabnikom.

Hewlett-Packard Color Laserjet 2600n

Naj se izdelovalci še tako trudijo z nasprotnim prepričevanjem, smo v poslovnem tiskanju še vedno "v tranziciji" - večinoma tiskamo črno-belo in se dokaj počasi prilagajamo novim možnostim, ki omogočajo barvno tiskanje. Da je res tako, kaže tudi ponudba osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim delovnim skupinam, ki naj bi počasi prešli na barvno tiskanje. Vsi ti modeli so namreč zasnovani tako, da blestijo predvsem v črno-belem tisku in se le do neke mere trudijo tudi v barvah. Navsezadnje je večina cenejših modelov večprehodnih in črno-belo tiskajo nekajkrat hitreje kakor barvno.

Epson AcuLaser C1100n

Epsonov barvni laserski tiskalnik C900 je bil ob predstavitvi (preizkusili smo ga februarja 2004) eden prvih, ki je sprožil drastično zniževanje cen osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov. Stal je nekaj več kot 200.000 tolarjev, kar je bilo takrat zelo poceni. Danes stane njegov naslednik približno enako (z omrežnim vmesnikom nekoliko več), vendar je precej bolj zmogljiv.

Dell M5200

Ko se je Dell pred nekaj leti podal tudi na področje tiskalnikov, je bil njegov prvi partner Lexmark. Dellove brizgalnike še danes izdeluje le Lexmark, med laserskimi modeli pa vendarle vlada nekoliko večja raznolikost. Za model M5200, ki smo ga preizkusili, lahko vseeno z gotovostjo zatrdimo, da gre za Lexmarkov tiskalnik serije Optra T6xx. To je videti tako po značilni zaobljeni obliki kakor po povsem enaki kaseti za barvilo in nenazadnje tudi po kakovosti odtisa oz. zmogljivostih.

Dell 3100cn

V majski številki smo preizkusili takrat edini Dellov barvni laserski model na našem trgu - 3000cn. Tokrat smo v roke dobili nekoliko izboljšan in nadgrajen tiskalnik - 3100. Razlika med njima je pravzaprav le v tem, da 3100 poleg jezika PCL premore tudi postscript in da ima že v osnovi priloženo dodatno kaseto za 300 listov. Skupna zmogljivost je torej 450 listov (razširljivo še do 900 listov), s tem, da pri manjši (150 listov) ne gre za pravo kaseto, ki jo lahko izvlečemo iz tiskalnika, ampak le za nekakšno "vložišče". Podpora postscriptu pa med drugim pomeni večjo združljivost z različnimi sistemi (Linux, Unix, Netware).

Dell 1700n

Dellov tiskalnik 1700 je namenjen nekoliko večjim delovnim skupinam, ki v povprečju na mesec ne natisnejo čez 150.000 strani. Je dokaj majhen in simpatičen, v različici "n" pa nekoliko povišan in z omrežno kartico. V praksi to pomeni, da ima poleg osnovne kasete za 250 listov še eno za do 500 listov. Nad kasetami je še večnamenski podajalnik, ki pa je namenjen tiskanju na posamične papirje oz. kuverte.

Drago tiskanje kakovosti

Sublimacijski foto tiskalniki postajajo "strokovnjaki" za domače tiskanje fotografij, predvsem zaradi majhnih stroškov posameznega izpisa v primerjavi z drugimi tehnikami tiskanja. Svoje pa dodaja tudi konkurenca, saj se je trg že dodobra napolnil z različnimi modeli. Sagem je s konkurenčnim izdelkom Photo Easy 155 dokazal, da se lahko tudi manj znana podjetja postavijo ob bok "gigantom tiskanja".

Palm na steroidih

Majhni Hitachijevi (prej IBMovi) diski Microdrive so na trgu že kar nekaj let, vendar se zdi, da so jih izdelovalci raznih prenosnih naprav zares opazili šele v zadnjem času. Ali pa so se šele v zadnjem času dovolj pocenili (tudi zaradi Seagatove konkurence), da jih je smiselno vgrajevati vanje. Tako je sedaj na trgu kar nekaj predvajalnikov MP3, ki imajo vgrajene mini diske, pojavljajo se telefoni, ki s takimi diski merijo na glasbene navdušence, podobno pa, kot kaže, razmišljajo tudi izdelovalci ročnih računalnikov. Zanimivo, da je prav PalmOne, podjetje, ki je še ne dolgo tega ponujalo "lahke" ročne računalnike tudi s samo 2 MB pomnilnika, prvo, ki ima model z vgrajenim diskom. Njihov LifeDrive bi lahko označili kot odebeljeni Tungsten T5 z diskom 4 GB in nekoliko izboljšano programsko opremo.

Vodoravna Nokia

Nokia je daleč največji izdelovalec mobilnih telefonov in nekateri menijo, da si prav zato lahko privošči toliko nenavadnih in ozkim uporabniškim skupinam namenjenih telefonov. Poleg tistih seveda, ki se prodajajo v velikih količinah. Eden takih "poskusov" je tudi široko-zaslonski model 7710, ki, resnici na ljubo, obeta več kakor ponudi.

NetworksDefender ND305

NetworksDefender, plod domačega znanja, je naprava za zaščito omrežja. TrendNET ima v svojem naboru več izdelkov, ki pokrivajo vse potrebe: od osnovnih za 5 uporabnikov do zahtevnejših za do 1500 uporabnikov. Model ND305, ki smo ga preizkušali, sodi v zgornji del ponudbe. Modeli v seriji 300 podpirajo od 150 do 500 uporabnikov s celotnim naborom možnosti. Preizkušeni model podpira do 300 uporabnikov.

Za hitro pisanje

Zapisovalniki DVDjev so že pred nekaj meseci dosegli 16-kratno hitrost pisanja na nosilce DVD-R in DVD+R. In vendar na trg prihajajo nove in nove naprave s takšnimi in drugačnimi izboljšavami.