PC namesto podaljška
V prejšnjem prispevku smo zapisali, da večpredstavni podaljški v bistvu nadomeščajo osebne računalnike v dnevni sobi. Toda ni vselej tako. Omislimo si lahko tudi kar polnokrvni računalnik.
V prejšnjem prispevku smo zapisali, da večpredstavni podaljški v bistvu nadomeščajo osebne računalnike v dnevni sobi. Toda ni vselej tako. Omislimo si lahko tudi kar polnokrvni računalnik.
Večpredstavni podaljški so najbolj enostaven, najbolj eleganten, pogosto pa tudi najcenejši način, da večpredstavne datoteke iz računalnikov predvajamo v dnevni sobi, zlasti na domačem televizorju. Nova generacija naprav je v manj kot letu dni naredila velikanski korak naprej in obenem začela brisati meje med domačim omrežjem in internetom.
Običajne predvajalnike DVD, pa naj smo jih kupovali pa več sto ali le nekaj deset evrov, razvoj in dostopnost visokoločljivostnih vsebin bolj in bolj izpodriva iz dnevnih sob. Blu-ray je začel svoj pohod.
Preizkušali smo zgolj projektorje za domači kino, ki se lahko ponašajo z značko "Full HD" ali vsaj "HD Ready", torej polnega formata HD 1920 x 1080 pik in polovičnega formata HD 1280 x 720 pik. Nekaj modelov smo preizkusili že na minulih preizkusih in smo jih tu opisali krajše, nekateri modeli pa so novi in preizkušeni zdaj. Del uvodnega besedila je povzetega po lanskem velikem preizkusu projektorjev.
Projektorji za domači kino so pred leti veljali za igrače bogatih in slavnih, a so danes bistveno dostopnejši. Sodobni projektorji niso več okorni, delujejo tiho in se zlahka vklopijo v dnevno sobo ter jo spremenijo v pravi domači kino. Za vse, ki želijo del svojega doma spremeniti v kinematograf, smo pripravili nakupovalni vodnik za izbiro projektorja za domači kino.
Le leto je preteklo od našega prvega preizkusa sprejemnikov DVB-T, pa se je na trgu skoraj vse spremenilo. Tokrat smo preizkusili le en sprejemnik, ki smo ga imeli v rokah takrat, in moramo reči, da danes deluje že precej zastarelo.
Analogijo ugašamo, pa kaj? Časa je vedno manj, o prihajajočem digitalnem standardu pa morda še ne veste vsega, kar je mogoče o njem povedati. Ne skrbite, to bomo hitro popravili!
Če ste utegnili prebrati nasvete in pojasnila o tehnologiji in nakupu televizorjev LCD, ste se teoretično dovolj podkovali, da se izognete nakupu mačka v žaklju. A tudi tistim, ki ste o tej tematiki veliko vedeli že prej, bo, vsaj upamo, koristil podrobnejši pregled dela ponudbe slovenskega trga.
Ste kdaj vstopili v res veliko tehnično trgovino, v kateri vas pozdravi cela falanga velikih sodobnih televizorjev? Tam stojijo in vas napadajo, vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Saj so privlačni, a kaj ko so si podobni kot jajce jajcu, katerega izbrati? Kje začeti? Pripravili smo nakupovalni vodnik, s katerim boste strahovlado v prodajalni televizorjev prevzeli vi, kupec.
Ob nakupu novega digitalnega televizorja smo že skoraj v celoti obsojeni na izbiro zaslona s širokokotnim razmerjem stranic 16 : 9, ki ima v filmskem svetu precej prednosti, ob trenutni ponudbi splošnih video vsebin in tv programov pa tudi kup pomanjkljivosti. Ogledali smo si pet najpogostejših razmerij pri slikah in video posnetkih, s katerimi se bodo spopadali novodobni televizorji.
Industrija zabavne, potrošniške elektronike je v zadnjih letih opravila veliko delo, saj so prodajne police trgovin preplavili najrazličnejši izdelki, od velikih digitalnih televizorjev, igralnih konzol, projektorjev ... Predvsem pri izdelkih, namenjenih prikazovanju slike, vlada precejšen nered, še posebej pri videu. Včasih smo poznali le televizor. TV, ki je delal to, kar smo od njega pričakovali - prikazoval dobro sliko. A časi se spreminjajo in danes smo v trgovini soočeni s kopico kratic in številk: SDTV, HDTV, 480i, 480p, 720p, 1080i, 1080p ... Povprečen uporabnik zato dobi občutek, da za osnovno ločevanje teh pojmov potrebuje vsaj pomoč prijatelja, ki je diplomirani inženir tehnične smeri. Pa vendar ni tako.
Morda se sliši ironično, a klasične katodne televizorje je pokopala prav njihova debelina. Tehnologija je namreč trčila ob meje, ko je bila rast teh izdelkov povezana z vrsto neprijetnosti, tudi debelino denarnice. Industrija potrošniške elektronike ni potrebovala prav dolgo, da je našla nadomestno rešitev, celo dve. A zdi se, da bo eden izmed nadomestkov kmalu podlegel - zopet zaradi debeline.
Zagor. Teks. Alan Ford. Se jih še spominjate? Leta minevajo, papir odhaja v pozabo, stripi pa ostajajo z nami.
Verjetno se je že skoraj vsak od nas kdaj znašel v situaciji, ko se je ob pogledu na stanje svojega transakcijskega računa presenečeno popraskal po glavi in spraševal, kam so "nenadoma" izginili evri, ter hkrati zaskrbljeno računal in premišljeval, koliko stroškov ga še čaka do konca meseca. Čas bo torej, da si omislimo programskega pomočnika.
Toshibin prenosnik Satellite A350D je eden izmed tistih redkih prenosnikov, ki nimajo Intelovega procesorja, temveč AMDjevega. Konkretno dvojedrnega Turiona, ki bije pri taktu 2,1 GHz. Pomaga mu razmeroma velik pomnilnik, ki ga je 4 GB. Za grafiko skrbi Atijeva kartica Mobile Radeon, ki ima 512 MB lastnega pomnilnika.
Majhni in poceni prenosniki, največkrat imenovani "netbooki", so postali obvezni del ponudbe vsakega izdelovalca. Toshibina NB 100 je značilen predstavnik, pravzaprav je velika večina teh naprav po specifikacijah povsem enaka.
Samsung je pred nedavnim napovedal prenovo svoje palete kompaktnih digitalnih aparatov, počasi pa dobivamo nove aparate na preizkus. IT100 naj bi se uvrščal med njihove zmogljivejše kompaktne aparate, saj ima tipalo 12 milijonov pik, objektiv pa petkratni zum. Ta gre od 28 do 140 mm (35 mm. ekvivalent), kar je dokaj široko (čeprav je tu še vedno razred zase Samsungov WB500, ki smo ga preizkusili prejšnji mesec in ima široki kot do 24 mm).
Če za trenutek zanemarimo mini prenosnike (netbooke) na naši lestvici, je Dell Inspiron 1545 pravzaprav posebnež. Tovarniško ima namreč nameščen operacijski sistem Linux Ubuntu 8.10. Kot kaže, se na trgu dogaja premik iz stanja, ko se je neuporabni Free DOS tovarniško nameščalo zgolj zato, da se je zadostilo predpisom, in se je na te računalnike potem v veliki večini primerov nameščalo nelegalne kopije Windows.
Čeprav Canon z modeli Ixus vedno bolj meša štrene tudi v nižjem srednjem cenovnem razredu, prestižnejših predstavnikov ne manjka. Eden izmed novejših je Ixus 990 IS.
Za Canonov nabor fotoaparatov, združenih pod tržnim imenom Ixus, vedno bolj upravičeno uporabljamo besedno zvezo "paleta izdelkov", saj jo sestavljajo raznobarvna ohišja, ki vabijo kupce vstopnega in hkrati elegantnega razreda digitalne fotografije. Novi malček med njimi pa je Canon Ixus 95 IS.
Za tiste, ki jim videz ne pomeni vsega in dajejo ceni prednost pred uporabljenimi materiali in oblikovanjem, Canon ponuja novega člana družine PowerShot A2100 IS.
Veliko fotografirate? Se vam zdijo vaše stvaritve dobre, pravzaprav odlične? Ste zapravili že celo premoženje za vašo fotografsko opremo, zaslužili pa le zaboj piva, ko ste fotografirali prijateljevo poroko? Zveni, kot da vas bomo zdaj zelo naplahtali z neko ponudbo. V resnici pa nameravamo le predstaviti možnost za dodatni zaslužek.
Druga inkarnacija spleta je omogočila, da so se razbohotila spletna družabna omrežja. Res je treba živeti zelo od civilizacije odmaknjeno življenje, da človek ne bi slišal za Facebook ali MySpace. Nekateri so na svoje virtualno mreženje že kar priklenjeni. Znanci in neznanci prej izvedo za njihovo razmišljanje ali kakšno drugo osebno stvar kot pa svojci v "resničnem" življenju.
Kdor misli, da na področju spletnih iskalnikov ni prostora za inovacije, se krepko moti. V zadnjih nekaj mesecih smo bili priča nastanku novih ali močno prenovljenih spletnih storitev, ki znatno izboljšujejo semantično analizo iskanih izrazov in podajajo bolj relevantne zadetke ali pa, še bolje, kar točne odgovore. Odpira se torej novo poglavje v razvoju spletnih iskalnikov.
V začetku dobe digitalne fotografije so mnogi začeli opuščati razvijanje fotografij, ker to enostavno ni bilo več nujno opravilo, še več, marsikdo je v tem videl nepotreben strošek. Časi so se zopet obrnili in ni več veliko tistih, ki menijo, da je takšno početje nesmiselno, razvijanje pa je zopet postalo del fotografske navade mnogih uporabnikov.
Pogosto se tudi v novih stanovanjih zgodi, da zmanjka kakšen meter omrežnega kabla, ki ga niti po najbolj črnogledem scenariju nismo predvideli. Vnovična vgradnja ne pride v poštev, prosto viseči (ali ležeči) kabli nam niso povšeči, nadomestna vgradnja pa nam stilsko ne ustreza. Edini možni rešitvi sta v tem primeru brezžično omrežje ali uporaba že obstoječe električne napeljave.
Windows 7 nekateri uporabljamo že od oktobra 2008, pravzaprav od dneva prej, preden ga je Microsoft kot preizkusno različico pokazal javnosti. Leto kasneje bo nared končna različica, ki bo, če se velikanu iz Redmonda uresničijo vse želje, poživila prodajo strojne in programske opreme. Razen manjših prenosnikov namreč panoga računalništva trenutno precej stagnira. Ogledali smo si, ali je prvi kandidat za končno različico (t. i. različica RC1) že dovolj prepričljiv, da bo kos svoji nalogi.
Svoje digitalne fotografije lahko prek spleta pokažemo prijateljem in znancem na ničkoliko načinov. Ena od značilnosti, po katerih lahko ločimo različne rešitve za objavo fotografij v spletu, je mesto fotografij: te so shranjene v strežniku ponudnika storitve (Picasa, flickr, Facebook ipd.) ali pa jih imamo shranjene v svojem oz. najetem strežniku.
Z ofenzivo digitalnih fotoaparatov se je povečala tudi zbirka naših fotografij. Namizne programe za njihovo organizacijo smo v tem času že osvojili, zdaj je čas, da se skozi slikovno gradivo predstavimo še svetu.
Starejša hči odrašča. Osvojila je delo z miško in tudi domača tipkovnica pogosto zaide pod njene prste. Zaradi njene vneme se družinsko računalo zadnje čase čudno obnaša. Preden odkrije mamljivosti spleta, je treba nekaj storiti. Pripravil ji bom otroški PC. Uporabil bom kakšen starejši računalnik, ki je tik pred odpisom, ter nanj naložil operacijski sistem, ki sliši na ime Edubuntu.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih