Družabna omrežja, predvsem Facebook, so doživela tolikšen uspeh in pozornost javnosti, da noben ponudnik programske opreme glede tega ne more biti ravnodušen. Toda prestol je vsaj za zdaj zaseden. Zato skušajo velikani, kot sta Google in Microsoft, prepričati uporabnike na drugačen način - s povezovanjem družabnih omrežij v svoje paradne storitve - odjemalce za elektronsko pošto.
Zakaj bi pravzaprav želeli nekaj, kar je dražje, če lahko za manj denarja kupimo nekaj, kar je videti zelo podobno in rabi enako dobro? Tistemu dražjemu ponavadi pravimo original. Boljši ni zato, ker je dražji, temveč zato, ker original ponuja neko zagotovilo in garancijo za varnost naše naprave in dolgo življenjsko dobo. Tako nekako nam te reči razlagajo izdelovalci nadomestnih delov vse od avtomobilske industrije naprej.
V časih, ko so bili diski ena dražjih postavk na računu ob nakupu novega računalnika, si nismo upali niti pomisliti na to, da bo nekoč (torej danes) posamezen gigabajt vreden le kakšnih 5-8 centov. Še posebej ob dejstvu, da uporabljamo vedno več digitalnih pomagal, naša življenja postajajo vedno bolj odvisna od digitalnih podatkov. Zato jih velja zaščititi tako, da jih ne bi po nemarnem ali ponesreči izgubili. Omrežne rešitve NAS nam pri tem zelo pomagajo dosegati visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, hkrati pa so to danes zelo vsestranske naprave.
Ob nakupu novega računalnika ali izidu najnovejše različice priljubljenega operacijskega sistema se navadno znajdemo tudi pred manj prijetnim opravilom, recimo selitvijo "starega" delovnega okolja v "nove prostore". Naloga je precej odgovorna (podatke in uporabnikove nastavitve moramo namreč varno in pravilno prenesti), a hkrati tudi časovno potratna in neprivlačna, saj moramo na novo namestiti vse tiste programe, ki smo jih v starem okolju že uspešno uporabljali. Zaradi opisanega bi bilo seveda priročno, ko bi se našel pomočnik, ki bi nam pri teh opravilih pomagal. Tokrat smo si ogledali, kako se tega loteva Laplinkov PcMover.
Calibre je program, ki na enem mestu združuje vse funkcije, ki jih potrebuje lastnik elektronskega bralnika. Pretvarja, prenaša, ureja, posodablja - skratka vse, kar bi si utegnili želeti.
Se še spomnite časov, ko smo bili deležni propagande, kako bo UMTS rešil vse naše težave in želje po pasovni širini do interneta? V časih, ko smo trpeli pod ISDN (64 ali pa celih 128 Kb/s), je bilo govor o, huh, 384 Kb/s, ki jih bo omogočal UMTS! No, 9 let kasneje sta "malce" napredovali tako žična kot "GSM" tehnologija.
Preizkusili smo že kar nekaj projektorjev, ki namesto klasične žarnice uporabljajo tehnologijo LED. Vsi so imeli skupno lastnost, da za zadovoljivo delovanje potrebujemo dobro zatemnjen prostor, saj je njihova svetilnost le eno dvajsetino klasičnih poslovnih projektorjev. Casio pa je osnovnemu receptu projektorjev LED dodal novo sestavino - laser.
SATA 3, nov vmesnik za priklop diskov, je na pohodu. Podjetju Crucial se je zdelo "ključnega pomena", da med prvimi izdela pogon SSD, ki bo do konca izkoristil svoj potencial na novem vmesniku. Preverili smo, kakšno hitrost prenosa podatkov lahko iztisnemo iz pogona SSD, ko vmesnik ni več omejitev.
Kaj nam sploh lahko ponudi digitalni foto okvir, da je vreden omembe, čeprav smo se omenjenim napravicam izdatno posvetili v januarskem Monitorju? So dodatne možnosti sploh potrebne? Pobliže smo si ogledali Samsungov izdelek SPF-87H.
Med našim nedavnim preizkusom brezžičnih usmerjevalnikov sta se znašla v laboratoriju tudi dva malce posebna modela, ki sta nekako onkraj preizkušene (domače) konkurence. Gre za profesionalno naravnani napravi, ki imata tudi povsem drugačne ciljne uporabnike.
Število dobrih večpredstavnih predvajalnikov je vsak dan večje, izdelki so cenejši, zato so se morali odzvati tudi avtorji platforme NMT in predvajalnikov Popcorn Hour. Novi A-200 je občutno cenejši, a hkrati zmogljivejši in popolnejši kot predhodniki. Vendar ne brez napak.
Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.
Potem ko so ljubitelji digitalnih satelitskih sprejemnikov nemškega izdelovalca Dream Multimedia sredi leta 2008 po vsaj dveh letih čakanja končno dočakali prvi sprejemnik visoke ločljivosti DM 8000 HD PVR (podrobno smo ga predstavili v lanski februarski številki), ki ima tako rekoč vse, kar bi si želeli najzahtevnejši gledalci televizije, je Dream Multimedia sredi lanskega leta predstavil še "minimalistični" sprejemnik DM 500 HD, mi pa smo ga, zaradi velikega povpraševanja, preizkusili šele zdaj.
Internetna televizija v Sloveniji je v sedmih letih od promocije postala resna alternativa kabelski televiziji, čeprav ob njenem uvajanju ni nihče pričakoval, da bi ji utegnila konkurirati. Televizija v kombinaciji z internetom ponuja številne dodatne načine gledanja televizije, ki jih je znal najbolj učinkovito ponuditi AMIS. To se, ob primerni promociji, kaže v vztrajni rasti njegovega tržnega deleža na trgu IPTV.
O Applovih novostih je bilo v zadnjih nekaj letih prelitega silno veliko črnila - sploh tistega fiktivnega, digitalnega. Vrh tega predstavlja konec januarja predstavljena tablica, imenovana iPad. O njej smo tudi mi že poročali (med drugim tudi na našem blogu), končno pa smo jo dobili tudi v roke. Je res tako čarobna, kot je obljubljal Steve Jobs?
Na zadnjem velikem testu sprejemnikov DVB-T (februarja) smo si ogledali izdelke podjetij AVerMedia, Gigabyte in PCTV Systems. Medtem se je ponudba na domačem trgu še malo izboljšala - omenjenim trem se je pridružilo še podjetje Lifeview oziroma blagovna znamka Not only TV. Ogledali smo si najcenejši in najdražji model v njihovi ponudbi.
Digitalni fotoaparati z velikim razponom goriščnic oziroma velikim zumom so načeloma tako po zmogljivostih kot po ceni vmesni člen med kompaktnimi aparati in cenejšimi DSLRji. V zadnjem letu pa so ti aparati postali vse bolj priljubljeni, tako da so začele tudi znotraj te tržni niše nastajati velike razlike. Olympus je tako pred dvema mesecema poslal na trg kar dva modela v tem segmentu - prvi, SP-800UZ, premore kar 30-kratni zum, tokrat preizkušeni SP-600UZ pa ima pol manjše območje.
Med pol ducata Olympusovih fotoaparatov, ki so prispeli v naš laboratorij, sta se znašla tudi dva predstavnika serije FE, ki naj bi bila zasnovana za enostavno rabo. Kot prvega smo vzeli pod drobnogled rožnatega FE-4030.
Ni še preteklo leto dni, odkar so v Olympusu skupaj s Panasonicom predstavili male fotoaparate z izmenljivimi objektivi in s tem splavili nov standard, imenovan mikro štiri tretjine, že je predstavljen naslednik pionirja Pen E-P1, Pen E-PL1.
Naslednji iz Olympusove serije izdelkov z imenom FE, ki se je znašel v naših rokah, je FE-47. Z dražjim kolegom FE-4030 si sicer delita oblikovanje in vsebino menujev, a razlik kljub vsemu ni malo.
Večnamenski MFC-8380DN je v vrhu Brotherjeve ponudbe, ki zaobjema vse, od večnamenskih naprav za rabo doma do naprav, namenjenih zahtevnejši poslovni rabi. Združuje črno-beli laserski tiskalnik, barvni optični bralnik s samodejnim podajalnikom in faksirno napravo. Ker gre za precej zmogljivo večnamensko napravo, se MFC-8380DN pohvali s hitrostjo 30 strani na minuto ter vgrajenim samodejnim obračalnikom tako v tiskalniškem delu kot tudi na optičnem bralniku.
Kyocerin razred 5000 je znan predvsem po lepo oblikovanih barvnih laserskih tiskalnikih, za katere se zaradi rahlo majhnih mer najde mesto tudi na pisarniški mizi. Ne moremo reči, da so ravno kompaktni, vsekakor pa so zelo ozki, a zaradi tega tudi precej visoki. Dva predstavnika tega razreda FS-C5200DN in FS-C5300DN smo predstavili že pred slabim letom, zdaj pa je prišel na vrsto najzmogljivejši predstavnik, FS-C5400DN.
V ponudbi Kyocerinih večnamenskih naprav za rabo doma smo preizkusili trenutno najzmogljivejši model, FS-1128MFP. Gre za kombinacijo črno- belega laserskega tiskalnika, optičnega bralnika in faksirne naprave s samodejnim podajalnikom.
Izmed množice Ricohovih barvnih laserskih tiskalnikov smo preizkusili model Aficio SP C231n. Gre za srednje zmogljiv in dokaj kompakten tiskalnik, namenjen bolj pisarniški kot domači rabi. Navedena hitrost tiskanja je 20 strani na minuto za črno-bele in barvne izpise. Za višje hitrosti izpisa je na voljo nekoliko zmogljivejši model SP C312dn, o katerem smo že pisali v oktobrski številki.
Ob prenosniku Vaio serije S je v našem uredništvu marsikdo pripomnil kaj spodbudnega v smislu: "Ta Vaio je pa res lep." In res je videti dobro, brez nepotrebnih dodatnih futurističnih lepotnih dodatkov in tudi brez pretiranega minimalizma, kot ga dandanašnji najdemo pri nekaterih izdelovalcih. Njegovo ohišje je izdelano zelo trdno, nanj nimamo niti najmanjše pripombe, poleg tega pa je zaradi uporabe magnezijeve zlitine tudi lahko. In prav tako fin je tudi zaključek zunanje plastike, ki na nekaterih mestih deluje kot fin vodobrusni papir. Zelo dobra je tudi tipkovnica, na kateri pa zmoti v našem primeru nekoliko valovita tipka za presledek, ki nekoliko kvari celoten vtis. Veliko boljši sta tipki drsne ploščice, ki sta med najboljšimi sploh.
Lahki 13,3-palčni Viewsonic ima veliko željo po zgledovanju po Applovih izdelkih. To je opaziti že pri samem imenu (na voljo je tudi ViewBook Pro) in na pogled že od celotne embalaže naprej, vse do privzetega ozadja na namizju. Tako je ohišje s tipkovnico vred odeto v srebrno plastiko, tipki drsne ploščice pa sta združeni v eno. Zaslon je obrobljen s črno svetlečo plastiko, za čiščenje je priložena tudi krpica. Tipkovnica je dovolj velika, vendar ni dovolj trdno vpeta, poleg tega s povsem ravnimi tipkami, med katerimi ni vmesnega prostora, ne omogoča povsem suverenega tipkanja, pa tudi kakovost nekaterih tipk je nekoliko slabša.
Naprav, za katere na splošno menimo, da si zaslužijo naziv netbook, je vse manj. Mislimo na poceni prenosnike, katerih zasloni gredo do deset palcev. Večina izdelovalcev se vse bolj usmerja na malce večje, predvsem pa dražje modele. A se kljub vsemu še najde tudi kak bolj klasičen model - kot pravkar preizkušeni Medion Akoya E-1222.
Kot smo na nedavnem velikem preizkusu netbookov videli tudi sami, se te naprave vse bolj povečujejo. Marsikateremu uporabniku se zdi majhen, prenosljiv prenosnik v osnovi dobra zamisel, a bi kljub vsemu rad malo več kot le desetpalčni zaslon (in razmeroma majhno tipkovnico). Slednje so nam na tiskovni konferenci pred nedavnim potrdili tudi v Lenovu - preizkusili pa smo tudi njihov prvi odgovor.
Tajvanski Asus je začetnik in glavni krivec za uspešno prodajo netbookov. Če je meril zaslon njihovega prvega primerka, EEE PC, 7 palcev, pa so naslednje generacije netbookov postajale vedno večje. Trenutni neuradni rekorder prihaja spet iz Asusove delavnice, imenuje se EEE PC 1201N in ima zaslon z diagonalo kar 12,1 palca.
Marsikdo med vami (nami) poleg običajne službe deluje tudi kot strokovnjak za tehnično pomoč. Nekateri pomagajo staršem/starim staršem/bratom in sestram/vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, drugi "pomagajo" manjšim podjetjem, nekaterim pa je to čisto prava in vsakdanja služba. Vsi pa prej ali slej spoznamo, da je mogoče večino rešiti na daljavo, samo dostop do uporabnikovega računalnika potrebujemo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
