HP ProBook 4510s
V Monitorjevem laboratoriju se je znašel tudi HP ProBook 4510s, a moramo zaradi množice izpeljank istega modela dodati še podrobnejšo oznako, ki se glasi "nx417ea".
V Monitorjevem laboratoriju se je znašel tudi HP ProBook 4510s, a moramo zaradi množice izpeljank istega modela dodati še podrobnejšo oznako, ki se glasi "nx417ea".
Asus je poleg Acerja še en uveljavljen tajvanski izdelovalec prenosnikov. Odlikuje se po zmernih cenah, znan pa je tudi po tem, da je z razvpitim EEE sprožil mrzlico netbookov.
Asus se je trga prenosnih računalnikov domiselno lotil z modelom malega prenosnika EEE, ki pa se danes že počasi utaplja v množici konkurentov. A Asusovo domiselno iskanje tržnih niš na rastočem trgu prenosnikov se nadaljuje. V roke smo dobili model UL50AG.
Še prašiček je prikupen, ko je majhen, pravi ljudska modrost. A puhasti kužki so še bolj prikupni, kajne? V HPju se zato ne zanašajo več le na majhne mere. Svojo serijo malih prenosnikov so dopolnili še s HP Mini 110 studia Tord Boontje, odetim v "dizajnerska" oblačila. A seveda videz ni vse, kar je lahko modno. Zato so računalniku dodali še pridevnik "ekološki".
Trinajsto prase je skovanka stare slovenščine, ki pomeni nekaj ali nekoga zapostavljenega. Pač, mama svinja ima le ducat seskov in za trinajstega pujska zmanjka prostora. Tudi v Monitorju ga včasih, so pa tudi drugi razlogi, zakaj nekateri izdelki včasih ne najdejo poti do preizkusa in posledično do vas bralcev.
Računalniki niso imuni za različne okvare, napake in druge neprijetne dogodke, ki lahko v najslabšem primeru povzročijo izgubo pomembnih podatkov. Samo pomislimo, kako nemočni smo, ko kdaj zmanjka elektrike in naš (dotlej skoraj vsemogočni mlinček) nemočno obstoji na delovni mizi. Takrat se hitro zavemo ranljivosti naših podatkov (bolj ali manj pomembnih), saj niso več preprosto na dosegu roke (oziroma miške), temveč naenkrat zelo daleč.
Navdušenje nad selitvijo programja v splet ne jenja. Poleg uveljavljenih igralcev se še naprej skoraj vsak dan izpostavi mlado, inovativno podjetje, ki v spletu predstavi novo, zanimivo storitev. Hkrati se zmogljivosti računalnikov, omrežnih povezav, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov bližajo točki, ki bo omogočila praktično vsako računalniško storitev tudi v spletu, to pa uporabnikom prinaša številne prednosti.
Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.
V Monitorjevem laboratoriju smo tokrat zbrali nekaj računalnikov, ki po zunanjosti pošteno odstopajo od povprečja preostalega računalniškega sveta. Nekako tako kot tisti človeški posamezniki, ki jih srečujemo vsepovsod in nas vedno znova presenetijo s svojo drugačnostjo. Dame in gospodje, "posebneži".
Še nedolgo tega je bilo vse, kar je prikazovalo sliko v dovolj solidni velikosti in ni zasedlo polovice naše pisalne mize, zlata vredno, skoraj dobesedno. Cene monitorjev LCD so se gibale krepko čez 100 tolarskih tisočakov in ko so se cene spustile pod to mejo, smo uporabniki množično razgrabili zalogo takratne novitete. Oči niso več bolele niti po večurnem nočnem pisanju člankov ali po igričarskem maratonu. Vendar je bilo takrat vse bolj mini, natančneje, dvakrat bolj mini.
GoClever je pri nas nekoliko manj znano "navigatorsko" podjetje, ki s svojimi izdelki zalaga predvsem češko, poljsko, rusko in romunsko govoreči del vzhodne Evrope. Nekaj izdelkov pa kljub vsemu namenijo tudi nam in našim južnim sosedom, pa tudi preostalemu prebivalstvu stare celine. Model 5066 je njihov najzmogljivejši, je krona njihove ponudbe. In prav tako se tudi sveti.
Na trgu spletnih kamer je kar nekaj časa vladalo popolno mrtvilo. Bistvenih novosti v zmogljivosti malih naprav ni bilo že leta, med tem časom pa so se dodobra namnožile, saj jih najdemo v skoraj vsakem prenosniku in na marsikateri mizi. Microsoft je sklenil, da je čas, da množicam ponudi boljšo napravo, in je predstavil Microsoft LifeCam Cinema, ki kot prvi ponuja HD ločljivost in široko sliko.
21. septembra smo si na predstavitvi ogledali Philipsov filmski televizor formata 21 : 9. Dva meseca kasneje nam je ta res izredno široki televizor uspelo tudi preizkusiti.
Bralniki knjig z zasloni iz elektronskega papirja končno prihajajo v naše kraje. Ogledali smo si Sonyjev najnovejši model.
Prvi znanilec stereofotografske pomladi je končno pred vrati. Na lanskoletni Fotokini smo se lahko navduševali nad delujočim prototipom, letošnjega decembra pa je ponekod že na voljo na prodajnih policah. Govorimo seveda o prvem kompaktnem digitalnem stereo fotoaparatu Fujifilm Finepix Real3D W1.
V Windows 7 je vgrajena tehnologija t. i. navideznih brezžičnih omrežnih vmesnikov. Sama po sebi uporabnikom ni na voljo, s programom Connectify pa je mogoče brezžični omrežni vmesnik pretvoriti v dostopno točko, četudi je ta vmesnik uporabljen za dostop do omrežja.
Ko govorimo o programih za obdelovanje zvoka, večinoma najprej pomislimo na zahtevne programe za obdelovanje več stez zvočnega ali MIDI gradiva, s kupom učinkov, zapletenimi mešalnimi mizami, možnostmi preusmerjanja signalov in podobnimi funkcijami. A je še ena vrsta programov, ki so namenjeni predvsem obdelavi posameznih zvokov, večsteznost pa je pri njih prej omejena dodatna funkcija. Najbolj znan na sistemih z Okni je prav gotovo Sound Forge.
Microsoft SharedView je še en brezplačen program iz Microsoftovih programerskih labirintov, za katerega verjetno še niste slišali. Omogoča enostavno deljenje posameznih aplikacij ali celotnega zaslona z več uporabniki in udobno skupinsko delo, seveda brezplačno.
Ko smo že mislili, da se v poplavi programov in storitev, ki omogočajo hrambo podatkov v oblaku in sinhronizacijo s krajevnimi napravami, ne more zgoditi nič več revolucionarnega, smo naleteli na Wualo, ki je genialno zamišljen in izveden projekt, ki deluje bolje kot do zdaj preizkušene tovrstne rešitve.
Ne glede na to, ali si priznamo ali ne, namizje je zelo pomemben del vsakega računalnika in že pogled nanj pove marsikaj o njegovem uporabniku. Nov program iz programske hiše, ki že leta skrbi za lepši videz Oken, bo z ogradami pomagal vzdrževati (ne)red na vašem namizju.
Življenje mineva s svetlobno hitrostjo. Prehitro. Ko se tega zavemo, je navadno že prepozno. Mladi mislijo, da je še vse pred njimi, starejši ravno nasprotno. Čim več pomladi ima človek za seboj, tem več mejnikov je že preživel. Krsti, birme, poroke, rojstva, smrti, ločitve. Zdaj so tu, že naslednji hip jih ni. Na tej poti vsakega od nas pričaka trenutek, ko si zaželimo vsaj nekaj od tega shraniti in zapustiti zanamcem.
S piflarjem smo v šoli zbadali sošolce, ki so vedno vse znali in najbolje naredili, skratka imeli odlične ocene. No, ob marsikaterem izzivu pa so bili oni tudi naše edino upanje, da bomo določeno nalogo sploh rešili. V svetu programskih paketov za optično prepoznavanje vsebin se zdi, da bi podobna oznaka lahko veljala za ABBYY Finereader 10.
Že dvanajst let mineva, kar se je na trgu pojavil program za peko CD nosilcev, Nero Burning ROM, in kar hitro upravičil ime slovitega rimskega vladarja. Z brezhibnostjo, enostavnostjo in enormno količino zmožnosti je iz sprva težavnega opravila naredil preprosto, samoumevno, vsakdanjo nalogo, ki jo lahko uspešno izvede prav vsak uporabnik Oken. Uslugo bi Nero rad ponovil operacijskemu sistemu Linux.
Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.
Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Google je skoraj leto dni pred predvideno objavo lastnega operacijskega sistema za osebne računalnike poslal v javnost prvo delujočo kodo. Ta sicer razočara zaradi svoje nedokončanosti, a hkrati navduši zaradi preprostosti zamisli. Ali res govorimo o operacijskem sistemu in okolju, ki bi lahko nekega dne konkuriral, celo nadomestil današnje operacijske sisteme, kot so Windows, Mac OS in Linux? Odgovor leži v oblaku.
Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih