Nokia je poslala na trg drugo generacijo Lumij. Vlogo glavnega finskega telefona je prevzela Lumia 920, ki je nasledila model 800. Po novem sodi v zgornji srednji razred. Finci pa se niso ukvarjali le z novo strojno opremo, temveč so se konkretno lotili tudi programja za mobilna Okna.
Ko je Sony napovedal kompakten aparat polnega formata, so se na eni strani pojavili skeptiki, ki so dvomili o dejanskem izidu te prestižne naprave, na drugi strani pa se je zastavilo veliko vprašanje, komu je tak aparat sploh namenjen in kdo bi lahko bil njegov kupec? A ta segment še zdaleč ni nepriljubljen, saj ima nemška Leica, s katero bi novi Sony še najlaže primerjali, še vedno obilo privržencev, ki jih bolj kot cena zanima kakovost in prestižnost izdelkov. In ko na Sonyjev RX-1 pogledamo z očmi Leicinih kupcev, je to pravzaprav ugoden izdelek. Pogledi na svet fotografije se močno razlikujejo, dejstvo pa je, da RX1 nima prave konkurence.
Microsoft je zvezan z operacijskim sistemom Windows. Z Okni je zrasel, z Okni bo nekoč tudi izzvenel. Kljub temu se igla, ki nas z dotokom iste droge veže na podjetje iz Redmonda že toliko let, imenuje drugače. Pisarniški paket Office je zgodba o uspehu. Programska oprema je v preteklosti dobesedno letela s prodajnih polic, zato naj ne bi bilo s petnajsto Pisarno nič drugače. Vendar Office 2013 prihaja v čudnih časih. Kriza, uveljavljene spletne storitve in tektonski premiki na področju računalništva vzbujajo dvom. Microsoft upa, da je na svetu še vedno dovolj ljudi, ki si brez programov Word, Excel in PowerPoint delovnega dne ne more več predstavljati.
Podjetje HTC je znano po nadležni hibi. Kupce jezijo z nenehnim spreminjanjem svojega najboljšega modela. Tajvanci zastavonošo le pol leta po predstavitvi opremijo z dodatnimi priboljški in pošljejo na trg v obliki novega modela. Še danes se spomnimo gneva, ko je Desire postal HD, in škodoželjnega smeha, namenjenega Američanom, ki so s telefonom Sensation zavistno gledali Evropejce z izvedenko XE. Šest mesecev za izvirnikom je dospel tudi HTC One X+.
Že od prvih previdnih korakov v hladen in logičen svet računalništva si razvijalci razbijajo glavo, kako stroju razložiti, kaj želimo. Kljub neznanskemu napredku se temeljni način komunikacije med človekom in strojem, med ogljikom in silicijem, ni bistveno spremenil. Še vedno sta, tako kot pred pol stoletja, na naših mizah daleč najpogostejša tipkovnica in monitor, pa tudi le na videz mladostna miš, ki bo že naslednje leto srečala Abrahama.
Pogoni SSD so lahko za posamezne izdelovalce nadvse dobičkonosni izdelki, zlasti za tiste, ki so sposobni izdelati tiskovine s čipi, ki ponujajo res hitre in vsestranske zmogljivosti. Podjetje OCZ je eden izmed pionirjev v izdelavi pogonov SSD in zadnja leta narekuje tempo razvoja teh izdelkov. Pod drobnogled smo vzeli njihovo najnovejšo stvaritev, imenovano OCZ Vector.
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je Intel na področju telefonov v nekakšni zoni somraka, kjer ga nihče ne jemlje resno. Telefon, ki smo ga preizkusili tokrat, to trditev nekoliko relativizira, izniči pa še vedno ne.
Sony je z Xperijo Arc začel oblikovalsko pot telefonov, ki imajo ukrivljeno zadnjo stranico. Ta taktika se mu je kar obrestovala, saj je Xperio zaradi krivine nemogoče zamenjati za katerega od konkurentov. Tradicijo loka nadaljuje tudi Xperia T, ki je trenutno paradni konj Japoncev.
Prvi Nexus so naredili v HTCju, drugo in tretjo iteracijo so spravili v življenje pri Samsungu, čast izdelave najnovejšega modela Googlovega telefona pa je pripadla podjetju LG.
Samsungova tablica Ativ Tab in Microsoftov Surface imata malo skupnega. Delita si operacijski sistem Windows RT, tu pa se podobnosti končajo. Korejci uberejo drugačen pristop od Američanov. Ativ Tab dokazuje, da so se doslej veliko naučili. Z bogatim prelivom olepšan kos plastike nas precej udari po žepu. Je vreden izdatka?
Vsak izdelovalec elektronike običajno najde del trga, na katerem so njegovi izdelki vedno med najboljšimi. Asus tako kraljuje na področju tablic, na katere je mogoče priklopiti tipkovnice. Doslej so bili taki hibridi rezervirani za operacijski sistem Android. Zdaj so tu Okna RT.
Vrhunski modeli prodajajo šibkejše in cenejše, je že pred časom ugotovila Nokia, ko je svet preplavila s svojimi poceni mobilnimi telefoni. Danes ji v tej usmeritvi sledi marsikdo, tudi GoPro, ki je od nedavna v delni lasti kitajskega Foxconna.
Poceni digitalni fotoaparati se prodajajo vedno slabše, saj so jih bolj ali manj nadomestili zmogljivi pametni telefoni. So pa zato vedno bolj priljubljeni zmogljivejši modeli v različnih segmentih. Ena izmed najbolj zanimivih skupin so majhni žepni aparati, ki se hvalijo s svetlobno nadvse zmogljivimi objektivi. Začetnik teh modelov je bil pred leti Panasonicov Lumix LX-3, zdaj pa smo preizkusili njegovega potomca, model LX-7.
Novi Olympusov Stylus je naslednik modela XZ-1, s katerim si deli enak objektiv in velikost tipala. Kljub le nekoliko večjim meram od predhodnika v vseh smereh deluje na prvi pogled kot dosti bolj zajeten aparat. Skrivnost je v novem držalu, ki ga lahko uporabnik po želji tudi odstrani, v slogu manjših modelov z izmenljivimi objektivi PEN, katerim je XZ po novem tudi nekoliko podoben.
Se še spominjate rekordnih hitrosti pri optičnih enotah? Canon v svoji tekmovalni evoluciji v razredu ultra zumirnih fotoaparatov predstavlja model, ki ponuja kar 50-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama objektiva. Gre za rekorden dosežek in svojevrsten mejnik, vsekakor pa je vprašljiva uporabnost takšnih specifikacij. A ravno v praksi se novi Canon izkaže zelo dobro. Vsekakor pa tu ne gre le za rekorden optični del, temveč za aparat kot celoto, ki je doživela kopico izboljšav na različnih področjih.
Medtem ko se Nikon in Canon v razredu ultrazumirnih aparatov bojujeta za prestol pri nadrealni povečavi, so se v Panasonicu odločili razvoj paradnega kompaktnega objektiva usmeriti v bolj smiselno smer. Trgu so ponudili aparat Lumix DMC-FZ200, ki ponuja razpon goriščnic od 25 do 600 mm in po celotnem razponu ponuja odprtost zaslonke f 2.8. Čeprav gre za objektiv, ki ponuja več kot dvakrat manjši razpon kakor objektiv aparata Canon Powershot SX50, je nadvse uporabno razporejen.
Pred časom smo preizkusili Olympusov najzmogljivejši aparat iz serije Micro4/3, model E-M5, in ga zelo pohvalili predvsem zaradi odličnega tipala. Ker pa gre za zelo zmogljiv aparat, namenjen zahtevnejšim uporabnikom, je seveda zelo visoka tudi cena. Olympus pa je že poslal na trg več cenejših aparatov, ki uporabljajo enako tipalo, eden izmed njih je tudi mali E-PM2.
Panasonic je skupaj z Olympusom največji na trgu digitalnih brezzrcalnih aparatov z izmenljivimi objektivi. Vrh zmogljivostne lestvice načeloma predstavljajo modeli iz serije GH, to velja tudi za tokrat preizkušeni GH3, ki je bržkone najboljši Panasonicov digitalni fotoaparat doslej.
Canonov DSLR s tipalom polne velikosti (se pravi velikosti klasičnega 35 mm filma), model 5D, je bil med najzahtevnejšimi amaterji in nekaterimi profesionalnimi uporabniki prava uspešnica. Sledil je še močno izboljšan Mark 2, ravno pred kratkim smo preizkusili že tretjo generacijo, Mark 3. V tem času so se tudi pri Nikonu močno potrudili pri aparatih s tipalom take velikosti, po zmogljivem modelu D800 so tako pred kratkim splavili še nekoliko enostavnejši (in seveda cenejši) model D600.
Druga Kyocerina naprava, ki smo jo tokrat preizkusili, je malenkost zmogljivejši model FS-4100DN. Na prvi pogled jo je praktično nemogoče ločiti od cenejšega modela FS-2100D, a je med njima kar nekaj razlik. Sicer gre za podobno dolgočasno oblikovano škatlo, spet je na desni strani zaslon stanja, pod njim pa nekaj tipk, tudi številčnica (namenjena vpisu kod, če ima vsak uporabnik različne pravice tiskanja).
Tokrat smo preizkusili dve Kyocerini napravi, ki sta si na bežen pogled zelo podobni, FS-2100D je cenejša in malenkost manj zmogljiva. Gre za razmeroma enostaven črno-beli laserski tiskalnik, kakršne najdemo po pisarnah. Razmeroma preprosto oblikovana srednje velika škatlasta naprava ima spredaj manjši zaslon stanja, pod njim pa nekaj funkcijskih tipk.
Oblačna shramba je priročna stvar. Vanjo shranjene datoteke so nam vselej in od vsepovsod dostopne kot še nikoli poprej. Žal se v imenu te udobnosti običajno odpovemo zasebnosti, saj so podatki shranjeni na neznanem kraju, kamor imajo dostop tudi tuji ljudje, ki jih ne poznamo. Nekatere oblačne storitve so se te težave lotile z jasno varnostno politiko, druge shrambo namestijo kar v uporabnikov računalnik.
Zaradi Applove polomije z lastnimi zemljevidi se je naenkrat ponudila priložnost tekmecem, da zapolnijo veliko vrzel v operacijskem sistemu iOS 6, ki jo je pustila za sabo odsotnost aplikacije Google Maps. Ker uporabljajo jabolčne zemljevide za navigacijo zgolj samomorilci in ljubitelji naključnih potovanj, nas je bila večina vesela, ko je finska Nokia na tržnici App Store objavila zemljevide HERE. Oglejmo si, kako se izkažejo.
Ne bo prav daleč od resnice, če zapišemo, da so pogoni SSD najhitreje razvijajoča se računalniška komponenta. Izdelovalci nas namreč skorajda vsako četrtletje presenetijo z novimi modeli. Tokrat smo v računalnik vpregli dva Samsungova novinca in Intelovo "orožje", namenjeno strežniški rabi.
Vedeli smo, da pride. Bilo je zgolj vprašanje časa, naslednji logični korak. Po telefonu Retina, tablici in velikemu MacBook Proju je bil na vrsti manjši Applov prenosnik. Trinajstpalčni Mecbook Pro z zaslonom Retina je privlačen, opremljen, tanek in nadvse prenosljiv računalnik. Žal je tudi precej drag, zato je prvo vprašanje, ki se poraja ob pogledu nanj, ali se ga sploh izplača kupiti.
Samsungova rešitev za pošiljanje večpredstavnih vsebin iz naprave v napravo se imenuje AllShare. Zadnje čase je prišlo na trg že nekaj izdelkov, ki AllShare štejejo med svoje večje adute. Korejci so tokrat dostavili škatlico, ki AllShare pripelje tudi na naprave, ki ga prej niso poznale.
Kdaj bo Sony poslal v trgovine svojo različico robustnega telefona, je bilo le vprašanje časa. Serija telefonov Xperia se je že tako razširila, da je množici naprav težko slediti, zdaj pa preglednost manjša še Xperia Go.
Akcijske oz. športne kamere poznamo že nekaj časa, prvo podjetje, ki je to področje zares populariziralo, pa je GoPro. Njihova mala kamera ni bila pravzaprav nič posebnega, je pa združila vse zahtevane lastnosti. A čas teče, na trg pa je v tem času prišlo že kar nekaj konkurentov - nekaj izmed njih smo preizkusili tudi sami.
S fotografsko "pametjo" smo se srečali že pred približno pol leta, a ni bila usmerjena enako kot tokrat. Šlo je bolj za povezovanje fotoaparatov s pametnimi telefoni in kombinacija se je v Samsungovem primeru ob pomoči njihove aplikacije Samsung Remote ViewFinder izkazala odlično. Aparata ST200F in WB150F smo tako upravljali kar ob pomoči iPhona, prek povezave Wi-Fi. Canon je z modelom Ixus 510 HS nekoliko zaostajal, a so kljub temu vsi šli v podobno smer.
Da je vrag vzel šalo in da na trgu računalnikov ni več denarja, je jasno že kar nekaj časa. Tudi Intelu, ki je kar hitro opazil, da se mora usmeriti tudi v mobilne naprave, beri: pametne telefone. V roke smo dobili prvi resen poskus preboja na tem področju.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
