V Dellu so se z negotovimi razmerami na trgu pogumno soočili s korenito prenovitvijo poslovne družine Latitude. Rezultat je ličnejša zunanja podoba in dobra uporabniška izkušnja s prenosniki, ki smo jih v paketu treh tokrat dobili v naše roke. Ni boljšega kot neposredna primerjava.
Verjamemo, da nam te izpeljanke modela E6400 na zunaj ni treba posebej predstavljati, saj imata z že opisanim prenosnikom enake oznake po merah in ohišje enake kakovosti . Razlikuje ju predvsem zmožnost mobilnosti. To je tisto gonilo, ki je vodilo Dellove inženirje, da jih pri snovanju ni zanimala niti visoka končna cena.
Pred kratkim smo v Monitorju preizkusili velikanski, 17-palčni prenosnik podjetja Lenovo, ThinkPad W700. Tokrat smo se spoprijeli s še težjim primerkom, ki je na zunaj praktično enak prvemu. Poglavitna razlika med njima je dodaten zaslon, ki izskoči iz ohišja glavnega zaslona na desni strani. Od tod tudi dodatni črki v oznaki prenosnika - DS pomeni namreč Dual Screen. Manjši zaslon lahko nagibamo naprej ali nazaj.
V internet se seli vse več storitev in tudi razvijalci programske opreme ga lahko uporabijo na vse bolj zanimive načine. Vrsta podjetij je v minulih letih predstavila lastne pobude za razvoj programja v Oblaku.
Spletni iskalniki so orodje, brez katerega danes praktično ne gre. So tista spletna stran, kjer se zelo pogosto začne in odvija naše bivanje v internetu. Pri roki vsak hip, zaradi enostavne rabe samoumevni. Toda, ali jih res znamo izrabiti na najboljši način? Ali sploh iščemo prave podatke s pravim orodjem? Kajti med iskalniki ne obstaja samo Google, pa čeprav je ta prva izbira za mnoge od nas.
Ste kdaj z zavidanjem opazovali ruske in ameriške pilote, ki svoj arzenal orožja upravljajo kar s premikanjem glave? Ravno varčujete za nakup konzole Wii? Nasploh radi opletate z glavo in rokami? Za vas imamo dobro novico: za svoj hobi lahko domači spletni kameri obesite še nekaj dodatnih nalog.
V času, ko je na trgu vse več večnamenskih naprav (tiskalnikov, optičnih bralnikov in faksov) in bi analogni fotoaparat morali iskati že s povečevalnim steklom, bi pričakovali, da bo samostojnih optičnih bralnikov vse manj. A ni tako - zanje je trg še vedno dovolj velik in tako bo ostalo, dokler bomo še uporabljali papirnate listine in dokler bo v naših predalih skrita vsaj še kakšna stara fotografija. Je pa res, da so na našem trgu že nekoliko teže dosegljivi.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Procesorji so nekakšno srce računalnika. S svojo močjo ne premetavajo le gora ničel in enic, temveč napajajo tudi druge komponente, denimo grafične in zvočne kartice; predvsem delovanje prvih je zelo odvisno od osrednjega procesorja. Preizkusili smo 27 aktualnih procesorjev za namizne računalnike ...
Nezaželena elektronska pošta je ena največjih nadlog današnjega spleta in brez ustreznega ukrepanja je povprečen elektronski predal kaj hitro neuporaben. Naš elektronski poštni naslov lahko uide v roke "spamerjev" tudi tako, da spletišče, kamor smo se nekoč prijavili s tem spletnim naslovom, proda svojo zbirko uporabnikov ali pa jim podatke preprosto ukradejo. Rešitev? Lažni e-naslov.
V storitvah priljubljenega spletišča ljubiteljev glasbe Last.fm lahko uživamo tudi s pametnih telefonov, ki uporabljajo programsko podlago Symbian S60 3. ali 5. izdaje.
V pisarni z desetimi računalniki je le na enem izmed njih priključen optični bralnik USB, vendar dostop do njega občasno potrebuje večina zaposlenih. To je seveda za uporabnika tistega računalnika zelo moteče. Rešitev? Deljenje naprave USB, ki ga omogoča programska oprema USB Over Network.
Predstavitve so danes precej pogosto rabljen pripomoček, ki pomaga, da svoje zamisli in projekte na digitalen način predstavimo širšemu občinstvu. Za njihovo izdelavo imamo na voljo kar nekaj (bolj ali manj) primernih orodij, po novem tudi spletnih.
S svojo črno eleganco, z dodatkom poliranega aluminija in nenavadno obliko je Harmony 1100 bolj statusni simbol kot daljinec. Tipk skoraj nima, saj naprave z njim upravljamo preko zaslona, občutljivega za dotik. To bo nekatere navdušilo, druge pa odvrnilo kot nekoliko nepraktično.
Finski izdelovalec mobilnih telefonov Nokia se je preprosto moral vključiti v boj med izdelovalci naprav z zaslonom, občutljivim za dotik. Aparat z imenom 5800 XpressMusic so napovedovali že od lanske jeseni, zdaj je končno na voljo tudi pri nas. Preverili smo, koliko jim je uspel prvi poskus.
Pri Nvidii je marketinški oddelek očitno bistveno uspešnejši od razvijalskega, saj so zadnjo v vrsti grafičnih kartic, GeForce GTS 250, ki tokrat zapolnjuje spodnji srednji razred teh izdelkov, privlekli iz naftalina. Gre namreč le za v lepšo embalažo in z novim imenom opremljeno kartico GeForce 9800GTX+, pa še ta ima doooolge korenine. Reciklaža, torej. V časih, ko je razvoj presneto draga reč, imajo takšne poteze vse večji smisel.
Brisanje podatkov na podatkovnih nosilcih (večinoma diskih) je sila preprosta stvar. V programu za upravljanje datotek izberemo mape in datoteke, ki se jih želimo znebiti, pritisnemo tipko delete in delo je opravljeno. Če smo zbrisali kaj za nas obremenjujočega, smo srečni, da tega ni več. Kakšna kolosalna zmota!
Mlado podjetje Pano Logic omogoča selitev namiznih računalnikov v podatkovne centre, s čimer se močno zmanjša strošek upravljanja osebnih računalnikov v poslovnem okolju, ne da bi bili uporabniki zaradi tega prikrajšani. Začenja se obdobje pravih virtualnih PCjev.
To, kar je videl fotoaparat, lahko kasneje vidi silno veliko ljudi. A človek kljub temu vidi več. Več v smislu razpona barv in svetlobe. V cerkvi si lahko ogledujemo temna marmorna tla in svetle vitraje. Posneta fotografija pa je pretemna, le tam, kjer bi morala biti okna, se bohotijo beli madeži svetlobe. Koliko sončnih zahodov je bilo tako spektakularnih, da smo odbrzeli po fotoaparat, ob ogledu fotografij na zaslonu ali papirju pa ostali hladni in razočarani.
Razvoju pogonov (diskov) SSD je iz dneva v dan teže slediti; izdelovalci z veliko hitrostjo pošiljajo na trg vedno nove in nove izdelke z izboljšano tehnologijo. Odločili smo se za trenutek ustaviti čas in razkriti izvore, zgradbo ter pokukati v prihodnost skladišč podatkov brez gibljivih delov.
Zrcalno-refleksne fotoaparate poznamo že dobrih petdeset let. Prihod digitalne tehnologije v sami konstrukciji ni veliko spremenil - namesto filma imamo digitalno tipalo ter nekaj z njim povezane elektronike. Osnova, torej sistem zrcalc ali zrcala in pentaprizme, je ostala povsem enaka. A pred nedavnim je Olympus napovedal nekakšno digitalno dvoživko, ki ni ne čistokrvni SLR, ne povsem kompaktni aparat. Šlo naj bi za aparat, ki nima sistema zrcal oziroma pentaprizme, namesto teh uporablja kar glavno tipalo ter majhen zaslon LCD v okularju, kljub temu pa ima izmenljive objektive in razmeroma veliko svetlobno tipalo. Projekt so poimenovali Micro Four-Thirds, saj naj bi bil delno združljiv z znanim sistemom Four Thirds. Predvsem lahko uporablja vse objektive predhodnika, hkrati je tudi tipalo enako veliko (faktor povečave goriščnice je tako še vedno 2). Že v začetku se je projektu pridružil tudi Panasonic (ki tudi sicer tesno sodeluje z Olympusom), ki pa je prvi na trg poslal tudi aparat.
Kljub temu da je Kyocera bolj specializirana za ponudbo črno-belih laserskih tiskalnikov, pa njihova paleta barvnih modelov kljub temu hitro raste in v ponudbi se znajdejo tako multifunkcijske naprave, kot visoko zmogljivi barvni tiskalniki formata A3. Tokrat preizkušeni model sodi v sam vrh njihove ponudbe, ko govorimo o klasičnih A4 barvnih tiskalnikih, ki ne omogočajo skeniranja in pošiljanja faksirnih sporočil.
Dvojka v imenu tiskalnika pomeni, da gre za zlato sredino serije 5000, čeprav se od najosnovnejšega modela, FS-C5100DN, zelo malo razlikuje. V FS-C5100DN ne moremo vgraditi brvil večje zmogljivosti modela 5200, šibkejši model pa ima tudi le kaseto za 250 listov namesto 500. Razlika v ceni med modeloma pa je kar precejšnja.
Kyocerin 2020 predstavlja začetek ponudbe tiskalnikov Kyocera, namenjenih manjšim delovnim skupinam. Opremljen je le z osnovnima USB in vzporedno povezavo, če pa potrebujemo priklop prek omrežne povezave, bo treba poseči po enem izmed dodatkov: na voljo je omrežna ali WLAN kartica. Ali pa se že na samem začetku odločiti za nakup tiskalnika iz enega cenovnega razreda više.
Model FS-1350DN je najnovejši Kyocerin model iz družine osebnih tiskalnikov, kot jih sami imenujejo. Med tovrstno ponudbo tega izdelovalca je tudi najzmogljivejši, saj je opremljen z omrežnim priključkom, to pa je za ta razred tiskalnikov skoraj nekoliko nepričakovano, poleg tega pa je tudi standardno opremljen z obračalnikom papirja. Zaradi vseh teh lastnosti nekoliko sili iz svojega razreda, saj ponuja več in je temu primerno tudi cenjen.
V januarski številki Monitorja smo preizkusili Toshibin ultra lahki prenosnik Portege R600. Že takrat smo omenili, da sta dve različici tega prenosnika. Tokrat smo si podrobneje ogledali dražji model, Portege R600-10W. Osrčje prenosnika je povsem enako kot pri "cenejšem" modelu, ki ga sestavlja Intelov procesor Core 2 Duo SU9300 s taktom 1,2 GHz ter 2 GB pomnilnika. Razlika je le v disku. Tokrat je namesto navadnega 160 GB diska vgrajen 128 GB disk SSD (solid state disk).
Toshibin razred Qosmio je znan predvsem po tem, da ponuja računalnike na steroidih, ki so zaradi svojih mer in teže prej namizni računalniki kot pa prenosni. Komur se je v januarski številki prenosni računalnik Qosmio X300 zdel velik, bo novi Qosmio G50 ocenil kot gromozanski.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
