Računalniki so lahko tudi seksi, je že pred časom dokazal Apple. Pa vendar, je pri prenosniku dovolj to, da je seksi, ali naj bo tudi primerno opremljen? Dilema, ki jo najbolje ponazarjata Applov MacBook Air in Lenovov Thinkpad X300. Beli in črni.
Internet je danes na vsakem koraku, hitrosti povezav pa večinoma zadostujejo tudi za prenose večjih količin podatkov. To dvoje nas kar samo pripelje na misel, da bi lahko svoje datoteke shranjevali (tudi) v oddaljenih sistemih in jih tako zaščitili pred izgubo, poleg tega pa bi tako imeli dostop do njih od koderkoli.
Toshibini modeli Satellite se ponašajo s kakovostnim in elegantnim ohišjem, ki ob zaprtem zaslonu s svojo sijajno črnino spominjajo na fino klavirsko lakiranje. Enako velja tudi za različico A210-1AO, za katero v Toshibi pravijo, da se ponaša z zelo dobrim razmerjem med ceno in zmogljivostjo. Praviloma drži, vendar kot ponavadi tudi ta zgodba ni tako preprosta.
Akumulator prenosnega računalnika ni nikoli dovolj velik. To vedo tudi v Prestigiu, a so se rešitve omenjenega problema lotili nekoliko drugače. Ponujajo namreč univerzalni akumulator za prenosnike, ki ga lahko priključimo na večino današnjih modelov.
Xeroxov laserski tiskalnik Phaser 6110 je namenjen predvsem pisarnam. Na to spominja že s svojim preprostim, sivim videzom. Po delovanju in hitrostih, pa tudi po zunanjosti je najbliže Samsungovemu izdelku CLP-300. Pravzaprav najverjetneje kar oba izdeluje Samsung. Od korejskega tekmeca se vendarle izkaže nekoliko bolje pri hitrosti tiskanja in ceni izpisa, tako barvnega kot črno-belega. Barvila za tiskalnik so podobno kot pri Samsungu v valjastih posodah, ki jih potisnemo v napravo s sprednje strani.
Barvni laserski tiskalnik SP C410dn je namenjen srednje velikim in velikim pisarnam, Nashuatec pa izpostavlja predvsem t. i. "total cost of ownership" oziroma celoten strošek lastništva. Tako je tiskalnik med najcenejšimi v svojem razredu, hkrati pa obljublja nizko ceno izpisa. Tudi po velikosti in opremljenosti hitro vidimo, da bo iskal mesto v pisarniških okoljih.
Nikonov žepni aparat S700 je eden tistih, ki kupce vabi predvsem z velikimi, povečini napihnjenimi številkami. Nikon se je pri tem aparatu odločil za (dandanes) veliko ločljivost svetlobnega tipala, kar 12 megapik. To zadostuje za posnetke ločljivosti 4000 × 3000 pik. Ali povedano drugače - taka ločljivost omogoča izpis posnetka na zares velik format papirja, tja do A2. Če to seveda želimo.
Samsung R70 je tretji prenosnik tega velikana zabavne elektronike, ki smo ga preizkusili do zdaj. Gre za prenosnik, ki po zmogljivosti in velikosti sodi nekako v zlato sredino ponudbe prenosnikov.
Nashuatec poskuša s serijo GX uveljaviti tehnologijo GelSprinter Liquid Gel kot alternativo brizgalnim in laserskim tiskalnikom. GX 2500 so splavili kot vstopni model v družino gel tiskalnikov, ki hkrati z nizko ceno naprave tudi veliko obljublja. Takšna cena po drugi strani pomeni, da z nakupom pridobimo borno opremljen (a kljub temu precej velik) tiskalnik, ki npr. ne ponuja neposrednega izpisa s pomnilniških kartic ali pa izpisa na obe strani kot nekateri njegovi brizgalni rivali, a kljub temu dobro služi svojemu namenu. Večplastno smo ga primerjali z nekajkrat dražjim omrežnim modelom GX 3050n in odkrili kar nekaj prednosti.
Prenosnik Compaq 8710p si že težko zasluži tako poimenovanje. Je namreč velik in težak računalnik s 17-palčnim zaslonom in je prej kot prenosni računalnik nadomestilo za namiznega. V Hewlett-Packardu so dobro izkoristili prostornost prenosnika in ga dobro opremili. Na redkokaterem prenosniku najdemo po šest vmesnikov USB. Tudi izhoda HDMI nima ravno vsak. Sicer pa so tu na voljo še vsi pričakovani vmesniki, od VGA in S-video pa do firewire, omrežne kartice in modema. Če nam ni do povezovanja z žicami, lahko uporabimo modri zob ali omrežno kartico WLAN, ki podpira standarde 802,11 a, b, g in draft-n.
Po daljšem predahu so se v Kyoceri odločili, da malce razširijo in posodobijo ponudbo namiznih črno-belih laserskih tiskalnikov. Tako bosta nekaj let stara FS-920 in FS-1030D končno dobila povsem novo in svežo družbo. Modela FS-1100 in FS-1300D, ki smo ju v opisu kar združili, imata silno veliko podobnosti. Pri FS-1300D je razlika zgolj v serijsko vgrajenem obračalniku listov, malenkost večji zmogljivosti barvila (čeprav je fizično enakih mer) in dodanemu pladnju pri podajalniku posameznih listov. Poglavitni elementi, kot sta hitrost in kakovost, pa so skorajda povsem enaki. Ne pozabimo omeniti, da sta si tudi na pogled zelo podobna.
Če smo del manjšega poslovnega okolja, nam bo prišel prav primeren omrežni tiskalnik. Hewlett-Packard LaserJet P1505n se zdi kakor nalašč za to nalogo, zato smo ga temeljito preizkusili.
To, da so računalniki, sploh prenosni, lahko tudi modni dodatki, uspešno dokazuje Dellov novi Inspiron 1525. Prenosnik dobimo v štirih različnih vzorcih, pri vseh pa je zgornja stran povsem gladka. Naš preizkušeni model je bil odet v črno barvo z nekaj elegantnimi črtami čez zunanjo stran. Vsekakor všečno in izstopajoče iz povprečja enobarvnih naprav.
Canonov MX700 se uvršča med zmogljivejše naprave serije Pixma. Gre za večopravilna brizgalno napravo, ki ji je dodan tudi faks. Ciljna skupina so zahtevnejši uporabniki, ki iščejo predvsem kakovosten barvni tisk, med drugim seveda tudi tisk fotografij.
V letošnji januarski številki smo ponudili pregled ponudbe orodij za upravljanje particij. Tokrat dodajamo še eno izmed brezplačnih možnosti - orodje GParted.
Hewlett Packard v razredu 6000 ponuja zmogljivejšo večnamensko napravo, Photosmart C6280. Kljub bogati opremi pri tem modelu manjka faksirna naprava, a jo bomo našli pri razred zmogljivejšem modelu Photosmart C7280. Ob grobi primerjavi hitro vidimo, da lahko potegnemo številne vzporednice med obema, podrobnejši test pa je pokazal, da sta skorajda enaki.
Ko imamo v mislih Stylus DX9400F, se nam kar sama ponuja primerjava s starejšim modelom DX7450. Obe Epsonovi večnamenski napravi sta namreč narejeni na enaki tehnološki osnovi tiskalniškega dela, zaradi česar smo pričakovali podobne rezultate pri hitrosti in kakovosti izpisa. Razliko nakazuje črka "F" v imenu novejše naprave, ki pomeni faks. Dodan je še podajalnik papirja pri optičnem branju in nova zunanja podoba, to pa so tudi vse na prvi pogled vidne razlike.
HPjeva serija Laserjet je namenjena hitremu tiskanju velikega števila dokumentov v visoki kakovosti, vendar so med tiskalniki glede tega velike razlike. Med najmanjše in najcenejše v tem razredu sodi model P1005, a tega ne moremo trditi tudi za strošek njegovega izpisa.
Tablične računalnike je leta 2001 na sejmu Comdex predstavil sam Bill Gates. To je bilo leto dni pred izidom posebne, tablične različice Windows XP. Takrat je Gates napovedal, da bodo tablični računalniki v petih letih najbolj priljubljena oblika osebnih računalnikov. Ciniki bi rekli, da je bila že Gatesova podpora zadosten razlog za neuspeh, ki so ga tablice doživele v naslednjih letih. Vsekakor je neuspeh primerna beseda za 1-2 % prodajni delež, ki ga imajo ti računalniki. Gates zelo verjetno ni predvideval, da bodo tablice obsojene na nišno mesto prodajnih polic. Način uporabe tablic se ni uveljavil in je še najprimernejši tam, kjer uporabniki med delom stojijo, oziroma hodijo (npr. zdravniki, skladiščniki). In še tam jim delajo konkurenco zmogljivi ročni računalniki. Kljub slabi prodaji pa predvsem največji izdelovalci prenosnikov še zmeraj ponujajo tablične računalnike. Dandanes so to skoraj izključno križanci med tablico in prenosnikom.
Kljub temu da so med brizgalniki na zmagoslavnem pohodu večnamenske naprave, določene skupine kupcev ne zanima drugega kot samo kakovosten izpis. V mislih imamo domače uporabnike, ki npr. ne potrebujejo faksa ali optičnega bralnika, oziroma ga že imajo. Hkrati so pripravljeni plačati, da si poleg besedila sem in tja natisnejo kakšno fotografijo - resda precej drago, a na visoki ravni. Tu nastopi Canon s svojo Pixmo iP4500.
O najosnovnejši Canonovi večnamenski napravi Pixma MP210 smo pisali že v decembrski številki, tokrat pa smo preizkusili "zmogljivejšo" različico, Pixma MP220. Obe skupaj predstavljata prenovljen, dobro leto stari duet modelov Pixma MP160 in MP180. Zatorej ne gre pričakovati večjih razlik med najosnovnejšo in preizkušeno različico.
Se vam je že zgodilo, da sta vas operacijski sistem ali pa disk pustila na cedilu? Najbrž skorajda ni uporabnika, ki ne bi že kdaj izgubil kakšnih zanj pomembnih podatkov, malo pa je tudi takih, ki še nikoli niso imeli tako hudih težav z operacijskim sistemom, da je bila rešitev zgolj v novi namestitvi celotnega sistema. Za preventivo pred vsem tem je danes na voljo množica programov za izdelavo varnostnih kopij.
Med programi, ki v okolju Windows nadomeščajo Start Run, o katerih smo sicer pisali v januarski številki, najdemo tudi izdelek slovenskega avtorja, ki po našem mnenju veliko večino konkurence pusti daleč za seboj.
V svetu grafičnih kartic smo ponavadi na začetku leta deležni le nekaj lepotnih popravkov starih modelov, preden spomladi ali poleti izdelovalci udarijo s pravimi novostmi. Letos je drugače. Predvsem zato, ker so v AMD opazno zaostali za rešitvami konkurenčne Nvidie in zato posegli po drastičnem ukrepu. Na grafično kartico zajetnih mer so namreč namestili kar dva grafična procesorja in ji skladno s hišno tradicijo in matematičnimi pravili dodali oznako X2. Pomagalo je.
Univerzalni upravljalniki oziroma daljinci se bolj poredko znajdejo v računalniških revijah, toda o Logitechovih modelih Harmony smo že pisali. In pisati moramo tudi o Harmony One, saj je res posebnež.
Osebno uporabljam tri računalnike, na katerih tečejo trije različni operacijski sistemi, in dva mobilna telefona. Sem pač "geek". Trenutno se za sinhronizacijo osebnih podatkov med njimi (imenik, koledar, opombe in opravila) trudim s spletno storitvijo Plaxo.
Logitechov mali "Squeezebox" (angl: harmonika) je večnamenski glasbeni predvajalnik, ki omogoča predvajanje naše osebne glasbene zbirke (npr. v zapisu MP3) kjerkoli, kamor seže signal domačega brezžičnega omrežja Wi-Fi.
... pravi znani pregovor. Enako bi lahko rekli tudi za Sandiskov bralnik pomnilniških kartic, ki je najmanjši, kar smo jih imeli priložnost srečati. Obenem je tudi spodobno hiter.
Množico podatkov z našega telefona želimo imeti usklajeno s podatki v našem računalniku. Pri tem ni večjih težav, saj večina današnjih mobilnih telefonov to omogoča. Kaj pa, če želimo uskladiti podatke, ko smo v tujini? Ali pa bi radi, da se v podjetju koledar usklajuje kjerkoli in kadarkoli med vsemi zaposlenimi. Rešitev za to je na voljo, in to brezplačna. Imenuje se Funambol.
Quo vadis, Office 2008 for Mac?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
