Rdeče-zeleni dvoboj na trgu grafičnih kartic se nadaljuje. Letošnji preizkusi grafičnih kartic so kazali na zanimivo dogajanje v grafičnem svetu, ki ga je v nižjem in srednjem segmentu dobival AMD, v najvišjem pa je z zadnjimi rešitvami kraljevala Nvidia. Tokrat je bil na vrsti za preizkus zgornji srednji razred in rezultat je povsem nepričakovan: bilo je neodločeno.
Mali, lahki prenosniki so postali že dokaj razširjeni. So namreč odličen način za dostop do spleta povsod, kjer lahko pridemo do brezžičnega omrežja. A uporabniki si želimo še več - tako so začeli izdelovalci v same prenosnike vgrajevati še modeme HSDPA za dostop do spleta povsod, kjer imamo dostop do mobilnega omrežja.
Vse od prihoda Sonyjeve igralne konzole Playstation 3 si blu-ray ali, v dobesednem prevodu, "modrožarkovni" nosilci, predvajalniki in zapisovalniki počasi utirajo pot na police naših trgovin. Raziskali smo zmožnosti "modre" tehnologije na računalniškem področju in pregledali trenutno stanje, ki vlada v naši podalpski deželici.
Digitalni aparati SLR so po ceni že pred časom postali povsem primerljivi s kompaktnimi aparati zgornjega kakovostnega razreda (predvsem takimi z velikim razponom goriščnic - zumom). Pentax se je že kar nekajkrat lahko pohvalil z najcenejšim aparatom DSLR na trgu, v zadnjem letu pa jih je nekaj konkurentov prehitelo. Z novim aparatom K-m se želijo spet zavihteti na prestol najugodnejšega aparata DSLR na trgu.
Canonovi digitalni aparati SLR srednjega ranga nekako z vsako drugo različico opazno napredujejo, vmes pa dobimo le manjše posodobitve. Tako je med modeloma Eos 20D in 30D zelo malo razlik, lani predstavljeni 40D pa je dodal kar nekaj novosti (zmogljivejše tipalo, sistem za živi predogled slike itd.). Po tej logiki je tokrat preizkušeni 50D le nadgraditev tega predhodnika. Po preizkusu lahko to trditev le potrdimo - čeprav je na papirju morda videti drugače.
Lanski december bo v podjetju Nikon gotovo zapisan z velikimi črkami, saj so po občutni osvežitvi palete digitalnih SLRjev predstavili še paradnega konja, namenjenega vsem, ki jim vrhunska cena ne predstavlja večjega zadržka, oziroma jim narava dela to omogoča. O fotoaparatu je veliko govoric krožilo že pred uradno predstavitvijo, bila pa je kar pričakovana in logična poteza. Med Nikonovimi SLRji s polnim formatom tipala je manjkal le še zadnji člen x, z visoko ločljivostjo in vrhunskim ohišjem, po predstavitvi Sonyjevega modela A900 pa smo tipalo s 24 milijoni pik upravičeno čakali še pri Nikonu. Res je, da je Nikonov model D3 že vrhunski izdelek, ki mu skorajda ničesar ne moremo očitati, a tista pika na i z visoko ločljivostjo je kljub vsemu manjkala. Z najnovejšim modelom D3x so to vrzel uspešno zapolnili.
Novi Canonov model 5D mark II je eden najbolj pričakovanih digitalnih SLRjev lanskega leta. Že vse od govoric naprej je bil deležen izjemne pozornosti fotografov, saj so bila pričakovanja zelo velika. Njegov predhodnik 5D nikakor ni slab fotoaparat, vendar pa ima kar nekaj pomanjkljivosti, predvsem slabše ohišje in tehnične zmogljivosti. Kljub temu je bil fotoaparat prodajna uspešnica, saj je bil to prvi digitalni SLR z vgrajenim tipalom velikosti 24 × 36 mm po dokaj razumni ceni. Namenjen je bolj kreativnim kot reportažnim fotografom, vendar ima širok krog uporabnikov v obeh taborih. Njegov naslednik 5D mark II naj bi s tehničnimi izboljšavami in višjo ločljivostjo popravil vtis starejšega brata, za nameček pa so ga opremili še z možnostjo snemanja videa v visoki HD ločljivosti.
Široka paleta Dellovih prenosnikov je zastopana tudi v 14,1-palčnem razredu. Pravzaprav je E6400 (8302) zgolj pomanjšana različica E6500 (ali pa je E6500 povečana :), saj oba krasi enako zasnovano elegantno ohišje, hkrati pa je malo razlik tudi v izboru bistvenih delov strojne opreme.
Toshibin Satellite Pro A300 je na prvi pogled dolgočasno preprost prenosnik. Zunanjost je srebrno sive barve s preprostim napisom izdelovalca, enake barve je notranjost, le tipkovnica je črna. Nikjer ni odvečnih lučki in okraskov, prenosnik deluje skoraj minimalistično - videz kvarijo le reklamne nalepke na notranji strani. Ohišje je sicer zelo kakovostno, enako velja tudi za tipkovnico, ki se skoraj ne ugreza.
Ohišje tega Sonyjevega prenosnika odlikuje zanimivo in dovršeno oblikovanje. Prenosnik je oblikovan tako, da ne skriva tečajev, na katerih se zaslon odpira, temveč so ti jasno prikazani, spodnji del ohišja pa se jim ukrivljeno približa. Čeprav ti tečaji sami niso prikriti, pa skrivajo dva elementa, ki sta za delovanje prenosnika nujno potrebna. Prvi je priključek za napajanje na levi strani, drugi pa gumb za vklop. Ta je na desni in čeprav smo v našem uredništvu preizkušali že veliko prenosnikov, smo potrebovali kar nekaj trenutkov, preden nam je uspelo najti oblikovno posebnost, ki je prebudila ta računalnik.
V Dellu so se z negotovimi razmerami na trgu pogumno soočili s korenito prenovitvijo poslovne družine Latitude. Rezultat je ličnejša zunanja podoba in dobra uporabniška izkušnja s prenosniki, ki smo jih v paketu treh tokrat dobili v naše roke. Ni boljšega kot neposredna primerjava.
Verjamemo, da nam te izpeljanke modela E6400 na zunaj ni treba posebej predstavljati, saj imata z že opisanim prenosnikom enake oznake po merah in ohišje enake kakovosti . Razlikuje ju predvsem zmožnost mobilnosti. To je tisto gonilo, ki je vodilo Dellove inženirje, da jih pri snovanju ni zanimala niti visoka končna cena.
Pred kratkim smo v Monitorju preizkusili velikanski, 17-palčni prenosnik podjetja Lenovo, ThinkPad W700. Tokrat smo se spoprijeli s še težjim primerkom, ki je na zunaj praktično enak prvemu. Poglavitna razlika med njima je dodaten zaslon, ki izskoči iz ohišja glavnega zaslona na desni strani. Od tod tudi dodatni črki v oznaki prenosnika - DS pomeni namreč Dual Screen. Manjši zaslon lahko nagibamo naprej ali nazaj.
V internet se seli vse več storitev in tudi razvijalci programske opreme ga lahko uporabijo na vse bolj zanimive načine. Vrsta podjetij je v minulih letih predstavila lastne pobude za razvoj programja v Oblaku.
Spletni iskalniki so orodje, brez katerega danes praktično ne gre. So tista spletna stran, kjer se zelo pogosto začne in odvija naše bivanje v internetu. Pri roki vsak hip, zaradi enostavne rabe samoumevni. Toda, ali jih res znamo izrabiti na najboljši način? Ali sploh iščemo prave podatke s pravim orodjem? Kajti med iskalniki ne obstaja samo Google, pa čeprav je ta prva izbira za mnoge od nas.
Ste kdaj z zavidanjem opazovali ruske in ameriške pilote, ki svoj arzenal orožja upravljajo kar s premikanjem glave? Ravno varčujete za nakup konzole Wii? Nasploh radi opletate z glavo in rokami? Za vas imamo dobro novico: za svoj hobi lahko domači spletni kameri obesite še nekaj dodatnih nalog.
V času, ko je na trgu vse več večnamenskih naprav (tiskalnikov, optičnih bralnikov in faksov) in bi analogni fotoaparat morali iskati že s povečevalnim steklom, bi pričakovali, da bo samostojnih optičnih bralnikov vse manj. A ni tako - zanje je trg še vedno dovolj velik in tako bo ostalo, dokler bomo še uporabljali papirnate listine in dokler bo v naših predalih skrita vsaj še kakšna stara fotografija. Je pa res, da so na našem trgu že nekoliko teže dosegljivi.
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.
Oboroženi z znanjem o procesorskih sredicah in sistemskih naborih ter pomnilnikom, s katerimi prvi tesno sodelujejo, si lahko ogledamo, kako se je 27 bojevnikov iz silicija, zapakiranih v oklep iz ponikljanega bakra, tokrat spopadlo z računskimi izzivi 21. stoletja.
Procesorji so na osnovni plošči, ki je temeljni kamen vsakega računalniškega sistema, povezani z veznim naborom, ki je zadolžen za povezovanje in upravljanje vseh v računalnik vgrajenih komponent. Skladno s procesorji izdelovalci razvijajo tudi sistemske nabore in jim dodajajo vedno nove funkcionalnosti (podpora pomnilniku, diskom, večkanalnemu zvoku, nekateri vsebujejo celo lastne grafične rešitve ...).
Procesorji so nekakšno srce računalnika. S svojo močjo ne premetavajo le gora ničel in enic, temveč napajajo tudi druge komponente, denimo grafične in zvočne kartice; predvsem delovanje prvih je zelo odvisno od osrednjega procesorja. Preizkusili smo 27 aktualnih procesorjev za namizne računalnike ...
Nezaželena elektronska pošta je ena največjih nadlog današnjega spleta in brez ustreznega ukrepanja je povprečen elektronski predal kaj hitro neuporaben. Naš elektronski poštni naslov lahko uide v roke "spamerjev" tudi tako, da spletišče, kamor smo se nekoč prijavili s tem spletnim naslovom, proda svojo zbirko uporabnikov ali pa jim podatke preprosto ukradejo. Rešitev? Lažni e-naslov.
V storitvah priljubljenega spletišča ljubiteljev glasbe Last.fm lahko uživamo tudi s pametnih telefonov, ki uporabljajo programsko podlago Symbian S60 3. ali 5. izdaje.
V pisarni z desetimi računalniki je le na enem izmed njih priključen optični bralnik USB, vendar dostop do njega občasno potrebuje večina zaposlenih. To je seveda za uporabnika tistega računalnika zelo moteče. Rešitev? Deljenje naprave USB, ki ga omogoča programska oprema USB Over Network.
Predstavitve so danes precej pogosto rabljen pripomoček, ki pomaga, da svoje zamisli in projekte na digitalen način predstavimo širšemu občinstvu. Za njihovo izdelavo imamo na voljo kar nekaj (bolj ali manj) primernih orodij, po novem tudi spletnih.
S svojo črno eleganco, z dodatkom poliranega aluminija in nenavadno obliko je Harmony 1100 bolj statusni simbol kot daljinec. Tipk skoraj nima, saj naprave z njim upravljamo preko zaslona, občutljivega za dotik. To bo nekatere navdušilo, druge pa odvrnilo kot nekoliko nepraktično.
Finski izdelovalec mobilnih telefonov Nokia se je preprosto moral vključiti v boj med izdelovalci naprav z zaslonom, občutljivim za dotik. Aparat z imenom 5800 XpressMusic so napovedovali že od lanske jeseni, zdaj je končno na voljo tudi pri nas. Preverili smo, koliko jim je uspel prvi poskus.
Pri Nvidii je marketinški oddelek očitno bistveno uspešnejši od razvijalskega, saj so zadnjo v vrsti grafičnih kartic, GeForce GTS 250, ki tokrat zapolnjuje spodnji srednji razred teh izdelkov, privlekli iz naftalina. Gre namreč le za v lepšo embalažo in z novim imenom opremljeno kartico GeForce 9800GTX+, pa še ta ima doooolge korenine. Reciklaža, torej. V časih, ko je razvoj presneto draga reč, imajo takšne poteze vse večji smisel.
Brisanje podatkov na podatkovnih nosilcih (večinoma diskih) je sila preprosta stvar. V programu za upravljanje datotek izberemo mape in datoteke, ki se jih želimo znebiti, pritisnemo tipko delete in delo je opravljeno. Če smo zbrisali kaj za nas obremenjujočega, smo srečni, da tega ni več. Kakšna kolosalna zmota!
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
