Če bi bil L310W avtomobil, bi ga uvrstili v "zgornji srednji" razred. Ker pa gre le za fotoaparat, ga bolje opišemo, če povemo, da je žepne velikost, poln načinov za digitalno izboljšanje kakovosti slik in ima širokokoten objektiv. Prav slednje je lastnost, ki jo najdemo pri bistveno premalo fotoaparatih, in nas je prepričala, da Samsung z L310W misli resno. To je le še podkrepila odlična izdelava in dobra površinska obdelava fotoaparata. Prav res, L310W je veselje držati v roki.
Samsungov novi žepni model iz osnovnega razreda S bi z eno besedo lahko označili kot "povprečen". 10 milijonov pik, objektiv od 35 do 105 mm ter zaslonka 3,0 ga pač uvrščajo med najpogostejše predstavnike cenejšega razreda. Aparat je sicer majhen in prijeten ter zelo lahek - vse dokler vanj ne vstavimo baterij. Ker nima vgrajenega litijevega akumulatorja, temveč deluje na dve bateriji tipa AA, je skupna teža kar precejšnja.
Pixma MX7600 je večnamenska naprava, ki se ji ni treba posebej truditi, da pritegne pozornost. Nikakor namreč ne moremo spregledati velikega ohišja in teže okoli 14 kg, čeprav po drugi strani ni največji predstavnik med tovrstnimi preizkušenimi napravami. Ker je Canon že pokazal, da zna izdelati zmogljive naprave majhnih mer, nas je toliko bolj zanimalo, kaj se skriva v notranjosti.
Minilo je že eno leto, odkar smo v našem laboratoriju preizkusili malčka med tiskalniki, Canon Pixma iP90v (december 2007), tokrat pa nas je pritegnila naprava podobnih mer - iP100. Menimo, da ju je zaradi njune tržne naravnanosti najbolje primerjati kar med seboj.
Jesenska Canonova osvežitev se je dotaknila tudi klasičnih tiskalnikov. Tako sta predhodna modela Pixma iP3500 in iP4500 dobila naslednika s stotico višjim imenom.
Xerox Phaser 8860 se glede na zmogljivost in vrsto rabe uvršča med laserske tiskalnike, čeprav delovanje precej odstopa od klasičnih laserskih tiskalnikov. Gre za rahlo posodobitev "voščenkarja" Xeroxa Phaser 8400, ki smo ga pred leti imeli na preizkusu. Namesto praha, ki se s pomočjo toplote oprime papirja je tokrat uporabljen vosek, ki se po posebnem postopku tali na papir. Za razliko od dragih tonerjev, ki se ponavadi držijo še valjev, je tukaj edini potrošni material posebej oblikovana kocka voska (ustrezne barve), brez kakršne koli plastike. Vsakih 30.000 kopij je potrebno zamenjati čistilno enoto, ki nekako spominja na zvito toaletno brisačo ter vsake toliko časa iz posebnega predalčka odstraniti odvečno stopljeni vosek.
Iz precej pestre Xeroxove ponudbe barvnih laserskih tiskalnikov smo imeli možnost preizkusiti model Phaser 6280DN. Nekako zlata sredina ponudbe, ki naj bi zadostovala za potrebe klasičnih pisarn. Že sam videz naprave nam da vedeti, da si ga najverjetneje ne želimo imeti v bližini oz. na pisalni mizi. Z merami tokrat niso skoparili, saj gre le za spodobno zmogljiv tiskalnik z dovolj dodatne opreme. Sicer gre za nadgradnjo že preizkušenega Xerox Phaserja 6180DN, ki so mu tokrat dodali še za ščepec hitrosti in pomnilnika. Poganja ga 400 Mhz mlinček z 256 MB pomnilnika, ki ponuja pravo podporo jeziku PostScript 3. Seveda je na voljo tudi posnemanje PLC6.
Preizkusili smo najosnovnejši Xeroxov črno-beli laserski tiskalnik Phaser 3250. Tiskalnik je zaradi precej kompaktnih mer razmeroma nemoteč na pisarniški mizi, čeprav oblikovno ne izkazuje neke umetniške dovršenosti. Na splošno vizualno ne pritegne posebne pozornosti. Navsezadnje to sploh ni pomembno, saj na koncu šteje le, kaj se skriva pod pokrovom. In na naše presenečenje Phaser 3250 skriva marsikaterega aduta. Na voljo smo imeli različico, ki ima vgrajeni omrežni vmesnik - to je za tako osnovni tiskalnik nekoliko nad povprečjem.
Ko smo prvič vzeli v roke Sonyjevega malčka VAIO VGN TT11XN/B, smo pomislili, da gre za netbook. To so majhni in poceni prenosni računalniki, ki so v drugi polovici letošnjega leta postali neverjetno priljubljeni. Vendar je kmalu postalo jasno, da Sonyjev mini-prenosnik ne spada v to kategorijo, saj ima optično enoto, izhod HDMI ter vmesnik firewire, cena pa je daleč nad 300-500 evri, kolikor stanejo netbooki.
Sonyjev računalnik VAIO AW11Z/B ni prenosnik v pravem pomenu besede, saj gre za mrcino z 18,4-palčnim zaslonom. Glede na velikost je njegova teža (3,9 kg) pravzaprav še kar znosna. Po zaslugi manj kot 4 cm debelega ohišja in dopadljivega oblikovanja je tudi na pogled precej vabljivejši kot večina 17-palčnih modelov, ki jih ponujajo tekmeci.
Podjetje Apple je leta 2001 predstavilo prenosnik iBook, ohišje katerega je bilo odeto v plastiko bele barve. Ta je še najbolj spominjala na barvo gospodinjskih aparatov, vendar se v Applu kritikom niso pustili zmesti. To oblikovanje je iBook z manjšimi spremembami obdržal dobrih 7 let. Tudi s prehodom na Intelove procesorje se ni odločil za spremembo zunanjosti. Resda so spremenili ime in predstavili model črne barve, vendar je MacBook ostal precej podoben začetnemu snežnemu iBooku. Po sedmih letih pa je vendarle napočil čas za korenito spremembo tudi pri najdostopnejših Applovih prenosnikih.
Obenem z novim MacBookom so v Applu predstavili tudi prenovljeni 15-palčni model prenosnika MacBook Pro. Ta je na prvi pogled (razen velikosti) popolnoma podoben MacBooku.
Velik 17-palčni zaslon solidne kakovosti je obdan s svetlečim črnim okvirjem, na katerem boste ob odpiranju večinoma pustili kak viden prstni odtis. Na nasprotni strani je pokrov prenosnika prav tako črne barve, na njem pa, kot je pri Acerju po novem v modi, sveti v slogu Applovih prenosnikov bel logotip Acer.
Manjši brat 18-palčnega modela 8920, namenjenega za zabavo in večpredstavna opravila, se ponaša z nekoliko manjšim 16-palčnim zaslonom, zato ga je veliko bolj enostavno prenašati, pri tem pa zabava kljub vsemu nič ne trpi.
Acerjeva ponudba prenosnih računalnikov je bila v razredu "velikanov" deležna rahle posodobitve. Acer Aspire 8930 izhaja iz predhodnika Aspire 8920, ki smo ga že imeli na preizkusu, opazna razlika pa je zgolj v procesorskem naboru in grafični kartici.
Ko so v Acerju zasnovali prenosnik z oznako 5735 iz družine Aspire, so imeli v mislih potrošnike s potrebo po širokih zaslonih. Tiste, ki želijo kjerkoli gledati filme širokega formata ali pa imajo ponavadi odprta po dva dokumenta hkrati, pregledno drugega ob drugem.
V Toshibi so se odločili posodobiti zelo znan prenosni računalnik Portege R500, ki je bil znan predvsem zaradi izredno majhnih mer in zanemarljive teže. Do danes je sicer v Applu dobil hudo konkurenco, vendar Toshiba skriva svoje adute.
Poslovni prenosniki Tecra, ki jih izdeluje Toshiba, se že na papirju ponašajo z odličnim razmerjem med prenosljivostjo in vgrajeno strojno opremo. Tak je tudi model R10-10S, ki ima tudi temu sorazmerno visoko ceno.
Pri preizkusu Toshibinega prenosnika Qosmio X300 bi skorajda potrebovali lastno elektrarno in nepalskega nosača oziroma šerpo. Gre namreč za orjaški prenosnik s 17-colskim zaslonom in težo več kot štiri kilograme. Prenosnik je tudi sicer nadvse impresiven na pogled. Pokrov prekrivajo rdeči plameni, gladka rdeča plastika pa se nadaljuje okoli zaslona in tipkovnice. Kar ni rdeče, pa je odeto v svetlečo črno plastiko - taka je tudi tipkovnica. Ko prenosnik prižgemo, se osvetli kot božična jelka. Pod rdečo plastiko med tipkovnico in zaslonom so namreč skrite rdeče diode LED, te najdemo tudi nad sledilno ploščico in pod nekaterimi funkcijskimi tipkami nad tipkovnico.
Linux že tradicionalno velja za operacijski sistem strežnikov, v namiznih računalnikih in prenosnikih pa ga naj bi uporabljali le najbolj zagrizeni uporabniki. A nekatere nove distribucije postavljajo ta stara prepričanja na bolj majave temelje. Dobri dve leti je, kar smo v Monitorju preizkusili, kako je z Linuxom v prenosnikih; takrat smo ugotovili, da še ni povsem zrel. Je zdaj že kaj drugače?
O "digitalnem domu" poslušamo zgodbice že leta, če ne več. No, kot kaže, se nekaj v tej smeri vendarle dogaja - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki premoreta tudi omrežni vmesnik, prek njega pa se znata povezovati s t. i. strežniki DLNA.
Televizorji LCD so bili dolgo predstavljani kot cenejši in (veliko) slabši sorodnik "tistih pravih" ploskih zaslonov, plazem. Vendar pa se izdelovalci zadnje čase trudijo, da bi kakovostno razliko kar najbolj zmanjšali - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki sta polna tehnoloških novosti.
Omrežne diske oziroma naprave NAS (Network Attached Storage) smo ne dolgo tega v naši reviji že preizkušali. Takrat smo opozorili na to, da se je segment trga, ki meri na domače uporabnike, začel razvijati prav v zadnjem času in po dobrega pol leta temu znova pritrjujemo. V zadnjih mesecih se je na prodajnih policah pojavilo za to področje precejšnje število novih izdelkov. In prav je, da se jim spet podrobneje posvetimo.
Se še spomnite časov, ko so profesionalni uporabniki trdili, da z monitorji LCD nikakor ni mogoče pravilno prikazati vseh barv, ki jih pri svojem delu obdelujejo? Danes katodnih monitorjev ni več, vendar ti uporabniki še vedno trdijo enako. Vsaj za modele, ki jih kupujejo smrtniki. Zato smo se lotili preizkusa tistih, ki so namenjeni prav njim - profesionalcem.
Povezovanje računalnika in televizije je bilo še nedavno skorajda mala znanost. Potrebovali smo (dobro) grafično kartico z video izhodom, morali smo prilagajati izhodno ločljivost nizki ločljivosti televizorja, predvsem pa smo morali biti zadovoljni z bolj ali manj megleno sliko. Danes je drugače - digitalni računalnik digitalno komunicira z digitalnim televizorjem. Če le razdalja med obema ni prevelika.
Izvirnost oblikovalcev ne pozna meja. To dokazuje Canonov sublimacijski tiskalnik Selphy CP770, ki je zasnovan v obliki vedra. Res, da so nekateri tiskalniki že bili nekoliko drugačni in opremljeni z ročajem za nošenje, a Canon je šel korak dlje. Prikupna nenavadna oblika se na koncu izkaže za precej praktično zamisel.
Vsi, ki smo kdaj videli kak detektivski film, poznamo prizor, ko heroj uporabi sledilno napravo in tako odkrije skrivni štab negativcev. Take sledilne naprave so bile sprva domena domišljije, kasneje policije in podobnih agencij, končno pa si jih lahko omislimo tudi navadni smrtniki.
Ste v zadnjem času pogosto dobili podobno vprašanje? Vam to že počasi preseda? Če ste lastnik mobilnega telefona z vgrajenim sprejemnikom GPS, lahko odgovor tudi avtomatizirate - prek spletnega mesta gpsed.com.
Imate PC in ne marate Oken, morda še posebej ne Viste. Všeč pa vam je Applov OS X, vendar si hkrati ne bi želeli olajšati denarnice z nakupom "pravega Maca". Rešitev - majhen strojni dodatek, ki Applove programerje prepriča, da imajo pod sabo Applov stroj, in tako omogoča namestitev popolnoma legalnega OSX.
Priznati moram - niti malo nisem pričakoval, da bom bora dva meseca po prvem e-bralniku Kolibri v rokah držal že drugo e-knjigo. Cybook je sicer zgrajen okrog identičnega 6-palčnega zaslona podjetja E-Ink, a se od Kolibrija razlikuje v marsikateri podrobnosti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
