Pisali smo že o slovenski rešitvi spletne izdelave varnostne kopije podatkov arhiviraj.si podjetja Mikrocop iz Ljubljane. Oktobra je omenjeno podjetje začelo svoje dosedanje storitve ponujati pod novo blagovno znamko Double Backup. Zdaj ponujajo dve različici, Double Backup Home za domače uporabnike in Double Bakup Pro za podjetja z večjim poudarkom na varnosti.
Pri nas nekoliko manj, čez lužo pa zelo razširjen hobi je iskanje podatkov o prednikih. Skoraj vsak od nas je kdaj, vsaj v šoli, raziskal vsaj dve ali tri generacije prednikov in narisal družinsko deblo. Na prvi pogled to ni kak dinamičen in posebno zanimiv hobi, če pa primešamo internet in družbeno stran spleta, je kombinacija zelo privlačna tudi za današnje generacije.
Je črn in tako majhen, da ga lahko spravite v žep, kljub temu pa zna vse, kar znajo veliki digitalni sprejemniki. Kaj je to?
Organizacija Mozilla je oktobra predstavila razvojno različico spletnega brskalnika s kodnim imenom Minefield (v dobesednem prevodu minsko polje).
V uredništvu smo vedno znova presenečeni, po kako nizki ceni je mogoče izdelati elektronske naprave. Pred časom smo preizkusili video kamero ločljivosti HD, za katero je treba odšteti 140 evrov. Zdaj pa smo dobili še cenejšo navadne ločljivosti SD.
Delo z računalnikom prinaša poleg številnih prednosti tudi veliko množico datotek in map, ki jih je zaradi boljše preglednosti seveda treba tu in tam tudi urediti (združiti v skupne mape, preimenovati ali odvečne zbrisati). Tako urejanje ni brez pasti in vse prevečkrat se zgodi, da nehote kaj zbrišemo in nato kmalu ugotovimo, da smo bili prehitri. Kaj storiti v takšnem primeru?
V nizu rešitev za razširitev zaslonske delovne površine se je kanadsko podjetje Matrox odločilo za svoj pristop. Izdeluje namreč zunanje naprave, ki (pri tej izvedbi) omogočajo enostaven priklop dveh dodatnih zaslonov. Dolgoletni razvoj na področju grafike je take analogne naprave privedel do digitalne različice, ki smo se ji tudi posvetili.
Ob nastanku majhnih prenosnikov se je izkazalo, da takratni operacijski sistemi niso najbolj primerni za delo na zaslonih, ki imajo v najslabšem primeru ločljivost le 800 × 480 pik. Pristopov k boljšim uporabniškim vmesnikom za takšne naprave je več, eno izmed rešitev pa je predstavilo tudi podjetje Canonical, ki je sicer znano po distribuciji Linuxa Ubuntu.
GoClever je manj znana znamka navigacijskih naprav GPS, ki ima v svoji paleti trenutno tri avtomobilske navigatorje. V Monitorju smo vzeli pod drobnogled njihov najnovejši model, kljub manjši prepoznavnosti znamke pa se je obnesel presenetljivo dobro.
S tem ko postajajo naprave GPS vse bolj izpopolnjene, izdelovalci iščejo nove tržne niše, napravam pa dodajajo različne bolj ali manj uporabne funkcije. Tako smo preizkusili Garmino napravo Nuvi 550, ki se hvali z vodoodpornostjo.
Množici programov za sestavljanje slik v panoramski posnetek se je pridružil tudi Microsoftov izdelek. Uspešno?
Iz Microsoftovih laboratorijev zadnje čase prihajajo zanimivi izdelki. Med njimi je vzbudil največ zanimanja Photosynth.
Tokrat se bomo lotili zmožnosti in uporabnost prevajalskih programov oziroma spletnih storitev, ki se s tem ukvarjajo. S podobnim člankom smo se sicer že ukvarjali v eni od prejšnjih številk naše revije, ko smo obdelali predvsem različne pristope do strojnega prevajanja in jih podkrepili s primeri nekaterih prevajalskih programov, ki opisane tehnike uporabljajo. Tokrat smo primerjali konkretne rezultate, ki jih ponujajo posamezni programi in storitve.
Prihodnje leto se bo slovenska prestolnica menda pridružila rastočemu številu mest z vzpostavljenim brezžičnim omrežjem WLAN. Ko so zakrožile prve napovedi tega projekta, nas je pri Monitorju zaskrbelo, da se mestna občina Ljubljana (MOL) spet spušča v ekstravaganten projekt brez pravega smisla, namesto da bi poskrbela za dejanske potrebe prebivalcev. A kot kaže, naša skrb ni bila na mestu. Še več, kot je projekt zastavljen, lahko mestu in prebivalcem prinesel silno veliko koristi, čeprav skriva tudi nekaj pasti.
Asus je s svojim računalnikom Eee PC sprožil pravo revolucijo in ustvaril nov razred računalnikov, ki se imenujejo "netbook". Majhne prenosnike z diagonalo zaslona od 7 do 10 palcev so v zadnjem času predstavili skoraj vsi izdelovalci strojne opreme, od najmanjših do največjih. Da bi Asus obdržal primat na tem novem trgu, svojo ponudbo vedno dopolnjuje z novimi modeli (ob pisanju tega prispevka je bilo na voljo 18 prenosnikov, v družini Eee pa so tudi namizni računalniki). Pri nas žal bolj počasi.
Najcenejši digitalni aparati SLR marsikoga vpeljejo v svet zahtevnejše fotografije, kjer pa se največ denarja porabi predvsem za dodatno opremo. Marsikdaj se tako ne pogovarjamo o konkretnih aparatih, temveč o celotnem sistemu neke znamke, torej o različnih objektivih in bliskavicah. Ko si uporabnik nabere nekaj kosov (razmeroma drage) opreme, bo le stežka presedlal h konkurenci. Tako pa bijejo izdelovalci v najnižjem razredu pravo cenovno vojno za nove kupce. Začel jo je Nikon z zelo ugodnim aparatom D40, kasneje pa nadaljeval še z D40x in D60. Canonov edini odgovor je bil model EOS 400D oziroma njegov naslednik 450D, a sta oba dražja od omenjenih Nikonovih modelov. Čas je torej pravšnji za naslednji korak, ki se imenuje EOS 1000D.
Canon ima v svoji seriji večopravilnih brizgalnikov Pixma širok razpon naprav, od najcenejših do najdražjih in seveda najzmogljivejših. Tokrat preizkušeni model MP630 se uvršča proti vrhu te lestvice, poleg sorodnega MP620. Razlika med modeloma je predvsem tiskanje na obe strani pri prvem ter omrežni in brezžični vmesnik pri drugem.
V Canonu so zopet poskrbeli za osvežitev ponudbe večnamenskih naprav, ki so namenjene zahtevnejšim uporabnikom. Pixma MX850 je bogato opremljena večnamenska naprava, ki združuje zmogljiv tiskalnik s petimi ločenimi kartušami, optični bralnik z nadstandardno ločljivostjo ter faksirno napravo. Pri domači rabi faksirna naprava verjetno ne bo pogosto uporabljena, zagotovo pa je dobrodošel dodatek k optičnemu bralniku, ki ga ima večina faksirnih naprav, torej avtomatski podajalnik listov. Ker gre le za naprednejšo napravo, podajalnik omogoča branje obeh strani, to pa posledično omogoča zelo udobno fotokopiranje obeh strani.
Canonove jesenske osvežitve ponudbe je bila deležna tudi zlata sredina večnamenskih naprav, Pixma MP520, ki tokrat nosi nekoliko višjo oznako, Pixma MP540. Navzven ni doživela izrazite stilske preobrazbe, za notranjost pa to ne velja. Zamenjali so celotni tiskalniški del, ki tokrat ponuja visoko ločljivost izpisa 9600 × 2400 pik na palec. Primerljiv je z zmogljivejšimi večnamenskimi napravami, vendar na žalost ne po hitrosti. Ta je nekoliko manjša kot pri prejšnjem modelu.
Črno-beli laserski tiskalniki so še vedno delovno živinče današnjih pisarn. Dodatek optičnega bralnika in kopirne naprave pa to njihovo vlogo še okrepi. V cenovno dostopnejšem delu Xeroxove ponudbe najdemo napravo Phaser 3100 MFP-X. Malce višja naprava, ki pa jo lahko kljub vsemu postavimo tudi na mizo, seveda če ta zdrži Phaserjevih 23 kilogramov. Omislimo si lahko tudi različico s črko "S" na koncu imena, bistvena razlika je predvsem to, da pri slednjem ni samodejnega podajalnika. Napravo priklopimo na računalnik prek USB, žal ni omrežnega vmesnika.
Nashuatec je nekoliko osvežil svojo ponudbo in namesto dveh modelov SP C410DN in SP C411DN predstavil model SP C420DN, ki nekako združuje lastnosti predhodnikov. Gre za zmogljivejši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik z navedeno hitrostjo 30 strani na minuto, tako barvnih kot tudi črno-belih. Torej bistvenih razlik v primerjavi s predhodnikom praktično ni. To hitro ugotovimo s primerjavo izmerjene hitrosti tiskanja. Razmeroma hitro tiskanje prve strani omogoča, da petnajst strani dokumenta natisnemo v štiridesetih sekundah, zajeten kup petdesetih listov pa le v minuti in triinpetdesetih sekundah. Iz tega lahko ocenimo, da SP C420DN sicer absolutno ne dosega navedene hitrosti, se pa ji zelo približa. Za tiskanje fotografije A4 pri polni ločljivosti porabi šestinštirideset sekund, v posnemanju PostScripta3 pa slabe pol minute več. Pohvaliti gre tudi enoto za tiskanje na obe strani, ki nalogo opravlja precej urno. Razlika med tiskanjem sedemindvajset strani barvnega poročila na normalen način ali na obe strani je le 10 sekund.
Cestnim bojevnikom je namenjen najmanjši prenosnik iz tokratne serije, ThinkPad X200. S kilogramom in pol teže ne spada ravno med najlažje tovrstne prenosnike, 12,1-palčni zaslon ponuja sliko ločljivosti 1280 × 1080 pik.
Modeli ThinkPadov serije T so namenjeni premožnejšim kupcem in podjetjem. Izdelava je natančnejša, komponente so lažje in celota je bolj ubrana. T400 je prenosnik, ki je dokaj podoben R400 po zunanjosti in po opremljenosti, poleg imena serije pa se razlikujeta tudi v nekaterih podrobnostih.
ThinkPad R400 7439-1CG je sicer dokaj povprečno opremljen prenosnik, ki pa navdušuje s trajanjem delovanja. Akumulatorju je uspelo zagotoviti energijo za natanko štiri ure delovanja. Akumulator zadaj sega čez rob prenosnika, vendar je to sprejemljiva cena za izjemno trajanje delovanja. To še toliko bolj bije v oči, ker imajo vsi ThinkPadi s tokratnega preizkusa (razen R500) zmogljivost akumulatorja 5200 mAh. Disk je 160 GB, za shranjevanje podatkov pride prav optična enota (DVD-RAM in DVD?RW).
ThinkPad T500 2089-2UG je namenjen tistim, ki ljubijo večjo delovno površino, a ne za ceno pretirane teže prenosnika ali krajšega časa delovanja akumulatorja. 15,4-palčni zaslon prikazuje sliko ločljivosti 1680 × 1050 pik. Zanjo poskrbi v procesorski nabor (Intel Cantiga GM45 Express) integrirana grafična kartica. Procesor je Core 2 Duo T9400 in deluje pri taktu 2,53 GHz. Prenosnik ima standardno količino pomnilnika in se je pri hitrostnih preizkusih odrezal primerno vrhunskemu poslovnemu prenosniku.
R500 2731-20U med vsemi ThinkPadi, ki smo jih tokrat dobili za preizkus, izstopa po velikosti in debelini. Če smo malce zlobni, bi ga pred odpiranjem pokrova zlahka zamenjali za običajni Lenovov prenosnik brez prestižne oznake ThinkPad. No, pod pokrovom je nekoliko bolje. R500 je opremljen z enakim procesorjem in procesorskim naborom kot R400. Grafični podsistem je precej hitrejši, saj sliko krmili grafična kartica ATI Mobility Radeon 3470 HD. To je prispevalo k najboljšemu rezultatu pri preizkusu s programom 3DMark 2001 med vsemi tokrat preizkušenimi ThinkPadi. Slika je ločljivosti 1680 × 1050 pik in zaslon je dovolj velik, da to ločljivost prenesejo tudi uporabniki z ne popolnoma ostrim vidom.
Spletnih galerij, brezplačnih in plačljivih, je na voljo nepregledna množica. Če pa si za kakšno posebno priložnost želite malce lepše, zanimivejše, bolj dinamične predstavitve fotografij, vam ponujamo pregled nekaj brezplačnih rešitev.
Za večino uporabnikov je prvi program, s katerim se srečajo na Macu, datotečni brskalnik Finder. To je program, ki ustreza Microsoftovemu okenskemu Raziskovalcu. In kot je za slednjega na voljo kar lepo število zmogljivejših nadomestil (omenimo samo zelo priljubljeni Total Commander), tudi namesto Finderja lahko uporabimo katerega od boljših programov, le brezplačnih v tej kategoriji praktično ni.
Merjenje obiska spletnih strani postaja iz dneva v dan pomembnejša, žal pa tudi vse bolj zapletena prvina spletne navzočnosti. Razumevanje navad in potreb obiskovalcev je za vse več spletišč ključno in odloča o nadaljnji usodi in investicijah vanje.
Obširnejši članek o digitalni televiziji v oktobrski številki je sprožil kar nekaj odmevov bralcev, ki si niso mogli misliti, da so lahko takšne razlike v kakovosti slike pri različnih ponudnikih digitalne televizije. Eden od njih nas je spraševal za nasvet, ali lahko potem bolj priporočamo Telekomovo analogno televizijo (CATV) na Telekomovem optičnem priključku (FTTH), če Telekom na širokopasovnem priključku (ADSL) zaradi omejitev pri prepustnosti omrežja ne zagotavlja neokrnjene kakovosti slike (IPTV). Vprašanje smo še nekoliko razširili in si bežno ogledali, kakšne so razlike med analogno in digitalno sliko in kaj vse vpliva na kakovost televizijske slike.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
