Sprejemnik Handan CV-7000 HD je eden izmed treh digitalnih sprejemnikov, ki jih je sredi septembra v treh različnih paketih ponudil kabelski operater UPC Telemach ob promociji svoje digitalne kabelske ponudbe (DVB-C). Sprejemati zna tudi programe visoke ločljivosti, ne zna pa jih snemati.
Aplikacije se nezadržno selijo v splet. To, kar se je še pred letom ali dvema zdelo povsem nemogoče, je danes realnost. V to kategorijo nedvomno sodijo spletni urejevalniki fotografij, ki jih je iz dneva v dan več. V majski številki smo že pisali o programu Photoshop Express, za to številko pa smo preizkusili Picnik, ki je verjetno najbolj priljubljen tak program.
Pred kratkim smo v Monitorju poročali o vstopu podjetja Mio na naš trg navigacijskih naprav, ki se nekako še vedno razvija. Za preizkus smo dobili cestni navigator iz družine Moov (move - premik), ki ima številčno oznako 330, prilagojen pa je za naš trg in tako vsebuje tudi zemljevide naše deželice.
O predvajalnikih večpredstavnih vsebin smo pisali že v majski številki. Tokrat smo preizkusili Freecom Network Media Player 350 WLAN, ki je omrežni disk in predvajalnik.
Podjetje Apple je znano predvsem po svojih strojnih izdelkih (računalniki Macintosh in predvajalniki digitalne glasbe iPod), ne mnogo manj pa po programski opremi za široke množice uporabnikov (OS X, iTunes, QuickTime). Manj znani so njihovi programi za uporabnike, ki se (pol)profesionalno ukvarjajo s fotografijo ali videom. Slednji prisegajo na program za videomontažo Final Cut Pro, prvi pa so pred kratkim dočakali drugo različico programa Aperture.
Garminov novi zapestni sprejemnik GPS z merilnikom srčnega utripa je namenjen predvsem rekreativnim tekačem za pomoč pri vadbi. Naprava je pravzaprav nova inkarnacija že znanega modela 305 iz iste serije.
Odkar je splet dosegljiv na skoraj vsakem službenem računalniku, se je storilnost na delovnih mestih verjetno precej zmanjšala. Vsak dan porabimo silno veliko delovnega časa za branje elektronske pošte, novic, pomenkovanje po programih za takojšnje sporočanje in ogledovanje raznih razvedrilnih spletnih strani. Če vas zanima, kaj natanko počnete, ko sedite za računalnikom, in koliko časa to počnete, vam zna RescueTime podati odgovor zelo enostavno. Oboroženi s temi podatki pa se lahko podate na pot boljšega izkoriščanja časa.
Na področju brskalnikov se vedno dogaja kaj novega. Programerji posameznih programerskih hiš nas presenečajo z novimi (izboljšanimi ali pa tudi ne) različicami že obstoječih brskalnikov, nekateri (nekdaj) precej priljubljeni počasi tonejo v pozabo, pojavljajo se novi. Tokrat smo preizkusili dva nova - Google Chrome Beta in IE 8 Beta 2.
Sonyjev najnovejši digitalni SLR je bil eden najteže pričakovanih fotoaparatov v zadnjem letu in pol. Prvi prototip so predstavili že marca na lanskoletnem ameriškem sejmu PMA, marsikdo pa je mislil, da se bo pri prototipu zgodba tudi končala. In zakaj je bilo pravzaprav dvignjenega toliko prahu? Sony je bilo četrto podjetje, ki je predstavilo digitalni SLR s polnim (Leica) formatom 24 × 36 mm. Pred njim so tako tipalo imeli že Kodak, Contax in Canon. Prva dva sta neslavno končala, Canonu in Sonyju pa se je nazadnje pridružil še Nikon. Od vseh naštetih so morali ravno v Sonyju v razvoj vložiti največ. Pred časom so kupili podjetje Minolta, prevzeli njihove blagovne znamke in razvili popolnoma novo serijo digitalnih SLRjev, za nameček pa kot partnerja pridobili vrhunsko podjetje Carl Zeiss, ki jim izdeluje objektive za najzahtevnjše kupce. To linijo objektivov so s prihodom najzmogljivejšega člana družine še dodatno popestrili z zumoma 16-35 mm f/2,8 in 70-400 mm f/4-5,6. Na preizkusu smo uporabljali zum objektiv 24-70 mm f/2,8, ki se je odlično izkazal tudi pri f/2,8, kjer smo nekaj težav zaznali le v kotih (kromatska aberacija, popačenje).
Pred nami je N96 (ki pri operaterjih še nekaj tednov ne bo na voljo), naslednik še zmeraj priljubljene N95, in čeprav se je telefon med preizkušanjem odlično odrezal, so razlike v primerjavi z N95 minimalne.
V zadnjem letu so prav vsi večji izdelovalci prenosnih računalnikov napovedali majhne, deset- ali manj palčne modele. Končno pa so njihove stvaritve začele prihajati tudi na tržne police, tako da imamo uporabniki vse več izbire. Prvi tak malček kitajskega izdelovalca Lenovo se imenuje Ideapad S10e, pri čemer "e" v oznaki nakazuje, da gre za model, namenjen evropskemu trgu, številka 10 pa označuje velikost zaslona, torej 10 palcev.
Preizkusili smo nekoliko kompaktnejša Hewlett Packardova barvna laserska tiskalnika Color LaserJet CP1215 in CP1515n. Gre za najbolj osnovna tiskalnika, namenjena predvsem rabi doma, zmogljivejši model Color LaserJet CP1515n pa je zavoljo opreme primeren tudi za nezahtevno pisarniško rabo. Modela sta si precej podobna. Njuna navedena hitrost je le 12 črno-belih strani na minuto in osem barvnih. Predalnik je nekoliko majhen in sprejme le 150 listov, dodatnih predalnikov ali samodejne obračalne enote pa žal ne moremo dokupiti. To je nekako posledica dokaj majhnega ohišja in je po eni strani tudi prednost, saj ga lahko uporabljamo kot namizni tiskalnik, poleg tega pa med delovanjem ne povzroča preveč motečega hrupa.
Novi Optio, M50, ne prinaša občutnih sprememb pri obliki in tega izdelovalcu pravzaprav ne moremo zameriti, saj je ohišje zelo ergonomično in elegantno, vsi gumbi za upravljanje pa so na pravih mestih. Aparat je na voljo v šestih barvah, od nevpadljive črne do v zadnjem času priljubljene kričeče roza.
Če vas kdaj prime želja, da bi dogajanje na zaslonu računalnika posneli kar z video kamero ali telefonom, postojte za trenutek in si izberite enega izmed programov, ki so namenjeni temu opravilu. Kot vedno v tej rubriki iščemo brezplačne alternative za plačljive programe.
Včasih je bil grafoskop obvezna oprema vsake predavalnice, toda sčasoma so to vlogo prevzeli projektorji in do danes postali skoraj nepogrešljivi del opreme vsake moderne predavalnice ali konferenčne sobe.
V članku na prejšnjih straneh smo se podrobneje posvetili bralnikom RSS. Seveda so se ti podobno kot večina sodobne komunikacije že preselili tudi na mobilnike. Pravzaprav je že toliko bralnikov namenjenih mobilnemu svetu, da se uporabnik včasih težko odloči, katerega izbrati. Preizkusili smo nekatere trenutno najbolj priljubljene.
Pred slabim letom dni je podjetje Asus poslalo na trg majhen, preprost, predvsem pa poceni prenosnik, imenovan EEE PC. Naprava je tako rekoč čez noč postala prava uspešnica, zelo hitro so se odzvali tudi drugi izdelovalci in kot po tekočem traku napovedovali podobne ultra mobilne prenosnike. Prvi je končno prišel v naše kraje.
Pred kratkim smo v Monitorju poročali o vstopu podjetja Mio na naš trg navigacijskih naprav, ki se nekako še vedno razvija. Za preizkus smo dobili cestni navigator iz družine Moov (move - premik), ki ima številčno oznako 330, prilagojen pa je za naš trg in tako vsebuje tudi zemljevide naše deželice.
Kabelski operater UPC Telemach bo 15. septembra razširil ponudbo digitalne televizije v svojem kabelskem omrežju in bo ob tej priložnosti naročnikom v paketu ponudil tudi novi digitalni kabelski sprejemnik (STB) CV-6000 DVR. Omrežje UPC Telemacha je sicer digitalizirano že v 85 % deležu, vendar je UPC Telemach do zdaj v digitalni obliki ponujal le paket treh plačljivih programov (dva filmska in en erotični). Z nakupom operaterja Ljubljanski kabel pred letom dni, ki že dalj časa ponuja tudi digitalno televizijo, tako na kablu (DVB-C) kot tudi brezžično (MMDS - Lastovka), pa je tudi UPC Telemach prišel do potrebne tehnologije.
Od predstavitve strežniškega operacijskega sistema Windows Home Server je minilo že celo leto, šele zdaj pa smo dočakali tudi prvi izdelek s tem operacijskim sistemom na našem trgu. Predstavljamo vam Fujitsu-Siemensov strežnik SCALEO.
Vedno vidnejši izdelovalec pametnih telefonov, podjetje HTC, se v bitki z Applom očitno ne predaja. Njihov najnovejši izdelek ni le precej bolj oblikovno dovršen kot predhodniki, ponuja tudi nov rod značilnega vmesnika Touch Flo. Bitka na trgu pametnih telefonov se torej nadaljuje, tudi v dobro kupcev.
Pinnaclov Studio je že kar nekaj let de facto standard za video programske urejevalnike, ki so namenjeni domačim uporabnikom. Tistim uporabnikom, ki nimajo ne časa ne želje, da bi doktorirali (in bankrotirali) s programi, kot je Premiere, in bi si želeli hitro in učinkovito urediti domače video posnetke. Preizkusili smo že dvanajsto različico.
Adobe Photoshop Lightroom je program, namenjen podpori profesionalnim fotografom pri upravljanju digitalnih zbirk fotografij, urejanju in prikazovanju fotografij, ki ga v prvi vrsti odlikujeta avtomatizacija procesov in prilagodljivost. Nova različica program ponese daleč naprej, saj so nove zmožnosti priročne in jih bomo zares uporabljali, delo bo hitrejše, bolj učinkovito in zabavno (za to pri fotografiji, vsaj v določeni meri, tudi gre).
Družabna spletišča rastejo kot gobe po dežju. In vsakič, ko si uporabniki in strokovnjaki že ne morejo več predstavljati, kaj bi lahko bilo naslednja uspešnica, se zgodi presenečenje - nova uspešnica. Zdi se, da je uspešnica prve polovice letošnjega leta Twitter.
Aplikacije se nezadržno selijo v splet. To, kar se je še pred letom ali dvema zdelo povsem nemogoče, je danes realnost. V to kategorijo nedvomno sodijo spletni urejevalniki fotografij, ki jih je iz dneva v dan več. V majski številki smo že pisali o programu Photoshop Express, za to številko pa smo preizkusili Picnik, ki je verjetno najbolj priljubljen tak program.
Je črn in tako majhen, da ga lahko spravite v žep, kljub temu pa zna vse, kar znajo veliki digitalni sprejemniki. Kaj je to?
O predvajalnikih večpredstavnih vsebin smo pisali že v majski številki. Tokrat smo preizkusili Freecom Network Media Player 350 WLAN, ki je omrežni disk in predvajalnik.
Tu in tam kdaj se zgodi, da kak izdelovalec na en mah pretrese trg ali pa si ga na novo ustvari. Lep zgled je računalniški Asus, ki je vse (tudi sebe) presenetil z malim prenosnikom EEE PC. Na področju fotografije in videa pa so se takega pretresa lotili v podjetju Casio. Pred slabim letom so napovedali silno hiter aparat, ki naj bi zmogel 60 slik na sekundo pri polni ločljivosti ter neverjetnih 1200 slik na sekundo pri zmanjšani ločljivosti, vse skupaj za manj kot 1000 evrov.
Danes je na voljo veliko število programov za obdelavo datotek RAW, vendar pa se te med seboj razlikujejo glede na model in znamko fotoaparata. Poleg takšnih programov, ki so namenjeni obdelavi vseh ali vsaj večine datotek RAW, ima vsak izdelovalec fotoaparatov na voljo tudi "hišni" program, ki pa razen svojih datotek RAW drugih ne prepozna. Prednost teh programov je seveda boljši nadzor nad vsemi parametri, ki jih fotoaparat ponuja, slaba plat pa je omejenost na določeno znamko fotoaparata in posledično kakovost programa. S slednjo pri Nikonu očitno niso varčevali.
Včasih so nas iz Microsoftovih logov poučevali, da njihov novi datotečni sistem NTFS ne bo potreboval redne defragmentacije, saj je "revolucionaren" in deluje popolnoma drugače kot sistem FAT. Izkazalo se je, da to ni res, in tako imamo danes v vseh Oknih vgrajen tudi defragmentator. Naredilo ga je isto podjetje, ki prodaja program Diskeeper - Diskeeper Corporation, včasih znano kot Executive Software. Preizkusili smo zadnjo različico, 2008.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
