Nero je bil nekoč skoraj edini program, ki je znal zapisati podatke na nosilce CD brez napak. Zato je bil tudi deležen široke priljubljenosti. Odtlej se je marsikaj spremenilo, zapisovanje na optične nosilce pa danes predstavlja manj kot desetino zmožnosti paketa. Osma različica, ki bo pravkar naprodaj, ni nobena izjema, za povrh pa tudi ne prinaša nič revolucionarnega.
Skoraj pol leta je minilo od prve uradne predstavitve do začetka prodaje iPhona, Apple pa je v tem času mojstrsko izkoristil medijski prostor. Širil je "govorice" o novih in novih zmogljivostih naprave, stopnjeval napetost uporabnikov pred prihodom na trg in že prvi dan doživel prodajno uspešnico.
Tudi novi HTCjev Touch očitno še ni ukrotil novega Windows Mobile 6.0. Resda je nekoliko hitrejši od že preizkušenega modela HTC S710, vendar je odzivnost uporabniškega vmesnika pod ravnijo vseh drugih pametnih telefonov.
Ricoh je pri nas sicer nekoliko manj znan izdelovalec fotoaparatov, vendar ima v svojem proizvodnem programu nekaj zanimivih modelov, ki dokazujejo, da Ricohovi inženirji zelo dobro vedo, kaj mora imeti dober fotoaparat. Lep primer je Caplio R1V, sicer že nekoliko starejši model (letnik 05), ki pa ga je še vedno mogoče kupiti, in to po zelo ugodni ceni. Pojdimo kar po vrsti.
Pregled Nikonove pestre ponudbe fotoaparatov začnimo z njihovim vstopnim modelom. Po obliki in velikosti ter osnovnih lastnostih je precej značilen predstavnik svojega razreda. Nekaj manjša ločljivost in razmeroma majhen (a drugače nadpovprečno dober) zaslon LCD so glavni davek nizki ceni. Žal so se pri Nikonu, za razliko od recimo Canona, odločili, da nedeljski fotografi ne potrebujejo optičnega iskala, s čimer se pri Monitorju nekako ne moremo strinjati.
Kodak C743 je povprečno majhen fotoaparat, ki za oblikovanje menda ne bo dobil nobene nagrade. Ohišje je sicer plastično, a dovolj skrbno narejeno in ne daje vtisa cenenosti. Pri fotoaparatih, ki sodijo v nižji cenovni razred, nas vedno znova razveseli, ko naletimo na model z optičnim iskalom. Ločljivost je sicer za megapiko ali dve večja kakor pri nekaterih najcenejših modelih, a so razlike med njimi v resničnem življenju, ko fotografije odtisnemo na papir, majhne.
Olympus FE-210 je po obliki in zmogljivosti zelo značilen vstopni model, namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki kupujejo prvi fotoaparat. Tudi 13 tematskih avtomatik in le osnovne možnosti ročnega nadzora ostajajo v mejah povprečja. FE-210 se tudi ne more pohvaliti z zaznavanjem obrazov ali umirjevalnikom slike. Na seznamu možnosti sicer najdemo umirjanje slike, a je tako kakor pri številnih podobnih modelih dosežena na "cenen" način - s povečevanjem občutljivosti tipala in skrajševanjem osvetlitvenega časa.
Najcenejši Samsungov model na tokratnem preizkusu sicer ne skriva svojega vstopnega razreda, a kakor bomo videli v nadaljevanju, uporabniku omogoča tudi nekaj naprednejših možnosti. Ker je fotoaparat namenjen manj zahtevnim uporabnikom, je poudarek na samodejnem delovanju. Izbiramo lahko med 11 tematskimi avtomatikami, med katerimi najdemo večino pogosteje uporabljanih, pogrešali smo le avtomatiko za slikanje na plaži in snegu. Pozitivno nas je presenetilo, da fotoaparat uporabniku omogoča tudi dober ročni nadzor, saj lahko ročno nastavimo tako osvetlitveni čas kot zaslonko, izbiramo pa lahko celo med dvema načinoma ostrenja (osrednje in na petih mestih).
C-Lux 2 je eleganten žepni fotoaparat s kovinskim ohišjem, ki tudi brez okrogle značke z imenom prestižnega podjetja daje vedeti, da sodi v višji cenovni razred. Odlikuje ga predvsem odličen objektiv s 3,6-kratnim zumom, ki je podaljšan v širokokotni smeri in zaradi tega precej uporabnejši od siceršnjih 3-kratnih zumov, s katerimi je opremljena večina tovrstnih fotoaparatov. Pravzaprav težko dovolj poudarimo, kako pomembnih je tistih 10 milimetrov krajša goriščna razdalja.
Dresdenski Pentacon in njihove Praktice so bile v časih, ko je še stal berlinski zid, pri nas izjemno priljubljene. Verjetno ga ni znanega slovenskega fotografa, starejšega od recimo 40 let, ki bi svojih prvih fotografskih korakov ne naredil s katerim od njihovih cenovno dostopnih zrcalno-refleksnih modelov. Pri Pentaconu so nekako preživeli prehod v digitalne čase in čeprav je od nekdanje (vzhodno)nemške slave ostalo bolj ali manj samo še ime, fotoaparate pa izdelujejo v kdo bi vedel kateri kitajski tovarni, imajo v svojem katalogu nekaj zanimivih modelov, ki jih vse po vrsti odlikuje tudi zelo prijazna cena.
Pentaxov vstopni model se od nekaterih podobnih modelov loči po nekoliko večji ločljivosti, kar se nekoliko pozna tudi pri malce višji ceni (po drugi strani pa je med tistimi s 7 megapikami med cenejšimi). Sodi med manjše tovrstne fotoaparate, njegov nižji cenovni razred pa izdaja debelina in plastično ohišje. Omeniti velja nekoliko boljši in svetlobno močnejši objektiv od marsikaterega vstopnega modela. Po drugih fotografskih lastnostih od povprečja ne odstopa. Povprečno velik LCD je povprečno dober in ko smo ga preizkušali v jasnem sončnem vremenu, smo pogrešali optično iskalo.
Fotoaparat je značilen predstavnik vstopnega razreda digitalcev. Ne najmanjši, a še vedno dovolj majhen za brezskrbno prenašanje, s povprečnimi tehničnimi značilnostmi, med katerimi morda nekoliko odstopa le ločljivost, ki je za megapiko ali dve večja od nekaterih drugih podobnih modelov. Nižji cenovni razred prepoznamo pa majhnem zaslonu LCD, ki tudi po kakovosti ne odstopa od povprečja.
Panasonicov vstopni model je nekoliko dražji od številnih drugih, na prvi pogled precej podobnih modelov, a svojo ceno upraviči z nekaterimi značilnostmi, ki odstopajo od povprečja. Sedem megapik je na primer že nekoliko boljeod česa? od povprečja? ne moreš primerjati z ničem
HP je sicer bolj znan po tiskalnikih in računalnikih, a ima v svojem proizvodnem programu tudi nekaj zanimivih fotoaparatov. Vstopni model M537 sodi med najcenejše digitalce in je namenjen uporabnikom, ki od fotoaparata pričakujejo zlasti preprosto rabo. Objektiv ima tako kakor skoraj vsi modeli v tem razredu 3-kratni zum, ki pa sega nekoliko bolj v širokokotno področje od povprečja. Razlika je majhna, a je vsak "milimeter" širšega pogleda dobrodošel. Tudi zaslon LCD je za pol palca večji od zaslonov pri nekaterih neposrednih tekmecih.
Fujifilmov vstopni model je na prvi pogled samo še en v množici po velikosti in osnovnih tehničnih lastnostih zelo podobnih fotoaparatov, a se v njegovi notranjosti skriva posebnost - tipalo SuperCCD HR. Za razliko od navadnih tipal CDD, ki imajo kvadratne elemente, ima Fujifilmov osmerokotne, ki so tudi nekoliko drugače razporejeni. Njegova prednost naj bi bila boljša ločljivost in zlasti občutljivost.
Casiovi fotoaparati iz serije Exilim Z sodijo v isti elegantno tanki razred kakor na primer Canonovi Ixusi in z vzdržljivim aluminijastim ohišjem izdajajo svoj nekoliko višji cenovni razred. Po osnovnih fotografskih lastnostih, zlasti po zmogljivosti objektiva, sicer ne izstopajo iz povprečja, so pa opremljeni z napredno elektroniko, katere namen je predvsem kar se da preprosta raba tudi v nekaterih ne najbolj vsakdanjih okoliščinah.
Pri Canonu dobro vedo, kaj mora imeti in znati fotoaparat, tudi tak, ki ga bodo v rokah držali manj zahtevni uporabniki. Zaradi tega so eni redkih, ki so tudi pri najcenejših modelih še ohranili optično iskalo. Dandanes se sicer marsikateremu nedeljskemu fotografu iskalo zdi precej odveč (in zaradi tega je tudi čedalje manj modelov, ki ga sploh imajo), a pisec teh vrstic težko dovolj poudari njegovo koristnost.
Tajvanski BenQ je pri nas bolj znan po monitorjih, televizorjih in projektorjih, v svojem proizvodnem programu pa ima tudi številne modele digitalnih fotoaparatov, od katerih smo preizkusili vse tri, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Model C740 je namenjen manj zahtevnim uporabnikom, v svojem (naj)nižjem cenovnem razredu pa sodi med zmogljivejše.
Ob še zmeraj sorazmerno visokih cenah samostojnih naprav GPS in še posebej zemljevidov, ki jih je moč uporabiti tudi z ročnimi računalniki, se zdi ponudba navigacije GPS mobilnih operaterjev kakor nalašč za občasne popotnike. Vse, kar potrebujemo, je eden izmed podprtih mobilnih telefonov z vgrajenim GPS (in teh je vse več) ali pa poseben vmesnik GPS, ki se s telefonom poveže prek bluetootha.
Ročni računalniki oziroma dlančniki so sicer bolj ali manj izumirajoča vrsta strojne opreme, saj jih bodo skoraj zagotovo v kratkem popolnoma nadomestili pametni telefoni. Tako ne čudi, da smo si v tej konkurenci ogledali večinoma le pametne telefone in le en ročni računalnik z vgrajenim modulom GPS.
O GPS v mobilnih telefonih si lahko preberete v posebnem članku, v pričujočem pa se bomo pozabavali s hibridno rešitvijo - pametnimi telefoni z vezjem GPS, ki zemljevide sprejemajo prek mobilnega omrežja od samega mobilnega operaterja.
Kot smo v prejšnji številki ugotovili za programe za snemanje plošč CD in DVD, se časi programov, ki so nekoč veljali za visoko tehnologijo, spreminjajo. Nekoč priljubljeni in poceni programi so postali napihnjeni in počasni, predvsem pa za današnje čase predragi. Težko bi našli lepši zgled, kot je legendarni program ACDSee, ki z vsako različico raste in se bohoti, a hkrati izgublja na priljubljenosti in uporabnosti.
Časi domačih temnic so, razen za večne privržence filmske fotografske tehnike, mimo. To pa ne pomeni, da (digitalnih) fotografij ne moremo več "razvijati" kar doma. Razvijemo ali, bolje, natisnemo jih lahko na vsakem boljšem tiskalniku, poznamo pa tudi namenske tiskalnike, namenjene natisu zgolj fotografij.
Dansko podjetje Lego, ki ga zagotovo poznate po gradbenih kockah, izdeluje tudi najrazličnejše tematske komplete, iz katerih lahko zgradite marsikaj (avtomobile, robote, dinozavre ...), krmilite pa jih lahko tudi z računalnikom. Najnovejši Legov robotski komplet se imenuje Mindstorms NXT in prinaša v vsak dom neskončne možnosti ustvarjanja.
V začetku lanskega leta smo v Monitorju opravili prvi preizkus mobilnih telefonov v vlogi fotoaparatov in ugotovili, da se tudi najdražji modeli telefonov, ki jih izdelovalci predstavljajo kot fotoaparate, nikakor ne morejo kosati z osnovnimi fotoaparati priznanih izdelovalcev. Leto in pol pozneje je zgodba nekoliko drugačna.
Programski paket ISL Light, o katerem smo v naši reviji že pisali, je dobil dodatek ISL AlwaysOn, ki že uveljavljenemu paketu dodaja nove razsežnosti.
V Symantecu so poleg svojega "pravega" paketa Norton Internet Security ponudili še razširjeno različico s pomenljivim imenom Norton 360. Ta naj bi pokrivala vsa varnostna področja, ki zadevajo uporabnika domačega računalnika.
Prvi pametni telefon z operacijskim sistemom Windows Mobile 6.0 nas ni prepričal. Sicer HTC ne gre očitati inovativne in kakovostne zasnove aparata, ki mu iz desne strani zdrsne celotna tipkovnica, a očitno so naredili napako pri izbiri procesorja. Procesorji OMAP iz Texas Instruments napajajo že več generacij HTCevih naprav (in tudi večine drugih mobilnih telefonov), vendar je takt 201 MHz očitno prenizek za zahtevni operacijski sistem.
Zadnja različica Microsoftove pisarne prinaša kopico novosti. Z nekaterimi brezplačnimi dodatki si lahko olajšamo prehod, prihranimo kak siv las in še dodatno izboljšamo svojo produktivnost.
Brskanje za novimi različicami ni nekaj, s čimer si povprečni uporabnik računalnika krajša čas. K sreči so v File Hippo spisali priročen programček, ki iskanje nadgradenj programov, ki jih imamo nameščene, bistveno olajša.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
