Telefoni Moto G so najboljša različica dolgočasnosti. Že leta predstavljajo odlično razmerje med ceno in zmogljivostjo in navdušujejo s skopo preoblečenim Androidom. Ta je na telefonu tudi v zadnji različici. Letošnji G5, tako kot predhodniki, odkljuka vse omenjene postavke. Žene ga Android 7.0, ki je lahkotno oblečen v dodatke Moto, ki so večinoma všečni. Najbolj simpatična je še vedno gesta, ko telefon stresemo v roki in nas vrže neposredno v aplikacijo za fotografiranje.
Prihodnost računalništva so tablice. Prihodnost računalništva so hibridni prenosniki. Prihodnost računalništva so tablice, ki so dejansko hibridni prenosniki. Mogoče niti ne.
Če je Moto G4 Play napačen odmik od osnovnega modela G4, je G4 plus korak v pravo smer. Strojna moč je povsem enaka modelu G4, tako da v ohišju dobimo osemjedrni procesor (4 x 1,5 GHz in 4 x 1,2 GHz), ki uporablja varčnejša jedra A-53. Ta imajo na voljo 2 (16 GB različica) ali 3 (32 GB različica) gigabajte pomnilnika. Očitno bo treba tudi pri telefonih postati pozoren, koliko pomnilnika imajo vgrajenega. Dva gigabajta našega testnega modela je zaenkrat povsem dovolj, zna pa biti model z 32 gigabajti shrambe in tremi pomnilnika najboljša ponudba. Zaslon modela Plus je enak kot pri osnovnem G4, tako da meri 5,5 palca po diagonali in kaže sliko pri polni ločljivosti. Lenovo je za te telefone Moto izbral solidne zaslone, ki niso vrhunski, a jim ne gre prav veliko očitati. Barve so dovolj žive in vidni koti zadovoljivi. Odmiki od osnovnega modela se začnejo pri fotoaparatu, saj ima Plus 16-megatočkovnega. Razlika med 12 in 16 megapikami ni prav velika in se večinoma meri v tem, da lahko s plusom zajemamo solidne slike z malce manj svetlobe. Kljub temu to ni vrhunski fotoaparat, a je treba povedati, da je letos Motorola, no – Lenovo, končno začel v svoje telefone vgrajevati spodobne fotoaparate. V preteklih letih so namreč zelo zaostajali za konkurenco. To se je najlepše videlo pri Nexusu 6, ki ga je izdelala Motorola, in je imel glede na konkurenco porazno kamero.
Lenovo zaenkrat izdelke, ki jih izdelujejo ekipe Motorole, pusti bolj ali manj pri miru. Ko je Lenovo od Googla kupil Motorolo, je bila največja bojazen, da bo na Motoroline izdelke nameščal svojo programsko opremo. Ko je bila Motorola del Googla, je bila to najbolj svetla točka telefonov Moto, saj jih je gnal praktično neobremenjen Android, kar je imelo predvsem pri poceni napravah zelo pozitivne učinke.
Slušalke Bluetooth so na voljo že dolgo, a so jih le redki jemali resno. Letos pa smo dobili nekaj telefonov, ki so se odpovedali klasičnemu vhodu za slušalke in Bluetooth je naenkrat postal bolj zanimiv.
Telefonov znamke Motorola v Sloveniji skorajda ne pomnimo več, izginili so nekako takrat, ko je izumrli mini modeli Startac, pametnih (beri Androidnih) modelov pa k nam nikoli ni bilo. Do sedaj, ko se je novi lastnik, Lenovo, odločil, da smo jih menda vredni.
Huawei Y5 II ima smolo, da smo ga preizkušali poleg telefona General Mobile 4G Dual. Že tako ne gre za konkurenčen telefon, ob 4G Dual pa ga je kar težko jemati resno. Oba sodita v najnižji cenovni razred, a bi šlo težko za bolj različni uporabniški izkušnji. Oba imata operacijski sistem Android, toda Y5 II žene Android 5.1, General Mobile 4G Dual pa je rezultat programa Android One, ki ga vodi Google in poganja Android 7.0. Na Huaweiju je prek Androida navešena še njihova preobleka in rezultat je slab.
V Sonyju so se letos odločili, da bodo pokopali Xperio Z, in obudili so novo serijo telefonov z oznako X. Tako smo letos že dobili dve Xperii, ki sta skušali priti na vrh. Xperia X in predvsem X performance sta bila telefona, ki sta na papirju delovala dovolj solidno, da bi z njima Sony lahko pokril zahteve v najvišjem cenovnem razredu. Ko smo ju dobili v roke, je X razočarala, saj ni bila vodotesna in za ceno, ki sodi v vrh, ni dostavila zadovoljive strojne moči. X Performance pa je zelo dober telefon in tisto, kar smo od Sonyja dobivali zadnja leta. Lepa naprava je bila strojno zmogljiva in je skušala pritegniti s fotoaparatom, a ta je imel zdaj že klasično težavo s Sonyjevo aplikacijo, ki se že leta ne zna sestaviti v stabilen in hiter vmesnik za slikanje.
Tako kot pri modelu 4G Dual je pri GM 5 Plus prijetno presenečenje Android 7.0 in ker gre za še enkrat dražjo napravo, je uporabniška izkušnja še boljša. Strojno je GM 5 bolje založen, saj ima Snapdragon 617 (osem jeder A-53 pri 1,5 GHz) in tri gigabajte pomnilnika. Zaslon je 5,5-palčni, ima ločljivost 1920 × 1080 pik in je solidne kakovosti (pogled od strani ga malce porumeni). Fizične tipke so bolje narejene kot pri cenejšem bratu. Kamera je solidna, a nič pretresljivega. Še najbolj razočara ohišje, saj smo bili letos v srednjem razredu razvajani z železno izdelavo in je plastičnost težje opravičiti. Moti nas še to, da ni čitalnika prstnih odtisov, vendar le zato, ker so nas tu razvadili (tudi dražji) telefoni z imenom.
Telefoni najnižjega in srednjega cenovnega razreda so v zadnjih dveh letih napredovali, a pri teh napravah izdelovalci še vedno varčujejo pri izbiri vgrajenih komponent. Tako ponavadi dobimo strojno podhranjene telefone, ki imajo (pre)malo pomnilnika ali pa star in počasen procesor. Večina izdelovalcev seveda izdeluje tudi dražje in zmogljivejše modele, ki nimajo takih težav. Zaplete se pri dejstvu, da izdelovalci pričakujejo, da bodo manj zmogljivi izdelki lahko prav tako brez težav poganjali njihove androidne preobleke. Že sam Android z vsako novo različico za seboj pušča starejše telefone, ki ga niso več sposobni gnati tako, da bi zagotovili sprejemljivo uporabniško izkušnjo. Ko pa izdelovalci na Android prilepijo še svojo preobleko, ki strojno opremo dodatno obremeni, manj zmogljivi telefoni dostikrat niso kos nalogi. Tako se ob preizkušanju teh naprav velikokrat zapišemo, da bi bilo lepo kdaj videti enako strojno opremo, ki bi morala poganjati le goli Android.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
