Sony, ki je pod lastno blagovno znamko vstopil v svet fotoaparatov DSLR razmeroma pozno z modelom Alpha 100, je zelo hitro predstavil kar nekaj aparatov, najnovejša pa sta dvojčka Alpha 300 in preizkušena Alpha 350. Načeloma gre za enak aparat, le da ima slednji zmogljivejše tipalo (dobrih 14 milijonov pik namesto 10) in posledično počasnejše zaporedno zajemanje slik (dve sliki na sekundo namesto treh).
Pentax je pred kratkim predstavil zamenjavo za leto in pol stari aparat DSLR vstopnega razreda, model K100D. Naslednik se imenuje K200D in prinaša v nižji razred še enega močnega tekmeca. Ohišje na prvi pogled močno spominja na predhodnika, zanimivo pa je, da so se pri Pentaxu odločili obdržati zgornji zaslon; to je vsekakor pohvalno. Kakovostno aparat izstopa tudi po odpornosti proti vremenskim vplivom, to je najbolje zaščiteni aparat v svojem razredu. Je pa res, da bomo za popolno odpornost proti vodi in prahu potrebovali tudi ustrezne objektive, torej objektive razmeroma drage serije DA*.
Pred slabimi petimi leti je japonski fotografski gigant Canon poslal na trg prvi digitalni fotoaparat SLR, katerega cena je bila nižja od meje tisoč dolarjev. Šlo je za aparat EOS 300D, ki je postal prava uspešnica, uspeh pa so kasneje ponovili z modelom 350D. Temu je sledil 400D, ki se je tako kot predhodnika odlično prodajal. Po letu in pol pa smo dočakali njegovega naslednika, ki nosi oznako 450D in vstopa na bistveno drugačen trg kot njegov daljni predhodnik, 300D. Takrat je bil Canon tako rekoč brez konkurence, danes pa ima vsak izdelovalec vsaj enega konkurenta v tem razredu, če ne še več.
Japonski Olympus v svetu aparatov DSLR izstopa predvsem po uporabi razmeroma majhnega tipala, katerega faktor povečave goriščnice je 2, sistem pa se imenuje sistem štirih tretjin. Prednost naj bi bila predvsem možnost manjših in lažjih ohišij in (še pomembneje) objektivov. Tako pridemo do najmanjšega aparata DSLR, ki je ta naslov podedoval od svojega predhodnika. Model je E-420, predhodnik pa E-410.
Canonova serija fotoaparatov Powershot označuje kompaktne aparate, namenjene domačim, razmeroma nezahtevnim uporabnikom. Prav tak je model A580, ki se cenovno in zmogljivostno uvršča med spodnjo polovico aparatov. Gre pa za naslednika modela A560, od katerega se ne razlikuje kaj veliko.
Če smo pred dobrim letom le občasno dobili na preizkus kak digitalni aparat SLR, pa jih danes izdelovalci predstavljajo tako rekoč vsak mesec. V srednjem cenovnem in zmogljivostnem rangu je zadnja novost iz Pentaxovega tabora, gre pa za model K20D, ki je zamenjava za dobro leto stari K10D.
Nikon je do zdaj v najnižjem cenovnem razredu ponujal dva fotoaparata DSLR: starejšega D40 in rahlo pomlajenega D40x. Čeprav je slednji na trgu manj kot leto dni, pa so se že odločili, da ga nadomestijo z drugim. To je glede na dejstvo, da še vedno prodajajo bistveno starejši model D80, kar zanimivo. Novi model ima oznako D60, največja razlika med njim in cenejšim D40 (ki bo zaenkrat ostal v prodaji) je zmogljivejše tipalo, razlike med D60 in poslavljajočim se D40x pa bomo zelo težko našli. Kot zanimivost povejmo, da ne gre za prvi aparat DSLR s to oznako; pred leti je Canon ponujal svoj D60, ki je bil za tiste čase s šestimi milijoni pik zelo zmogljiv aparat.
Sony je svojo zgodbo v svetu fotoaparatov DSLR uspešno začel pred več kot letom dni z modelom Alpha 100. Pred nedavnim se ji je pridružil zmogljivejši aparat Alpha 700, zdaj pa smo dočakali zamenjavo v obliki Alphe 200.
Čeprav se izdelovalci digitalnih fotoaparatov spopadajo predvsem pri vse zmogljivejših tipalih, ostajajo ključni del ponudbe aparati s širokim kotom zajema. Nikonov adut na tem področju je novi model CoolPix P50. Na videz spominja na dražji model P5100, a ko ga vzamemo v roke, opazimo predvsem cenejše materiale izdelave. Manjka tudi kar nekaj dodatkov, denimo vrtljivo kolesce za hitro spreminjanje določenih nastavitev in vrtljiv obroček za opravljanje zuma.
Japonski Olympus je že od nekdaj znan po razmeroma majhnih in kompaktnih aparatih in tako je bilo tudi v času klasične, analogne fotografije. Sredi 60. let prejšnjega stoletja so, recimo, predstavili zrcalno-refleksni aparat polovičnega formata, pri katerem je lahko fotograf na navaden 35 mm film posnel dvakrat toliko fotografij kot sicer. Tudi v digitalni dobi so predstavili sistem SLR, katerega srce so manjša tipala, kot jih uporablja katerikoli drugi izdelovalec SLR. Imenuje se sistem štirih tretjin (4/3) in hkrati opisuje tako omenjeno velikost tipal kot razmerje stranic (spomnimo se, da imajo drugi aparati SLR razmerje stranic 3 proti 2). Z novim modelom E-3 je Olympus dobil odločnega zastavonošo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
