Mediji so zagrabili kost o prepovedi mobilnih telefonov v šolah, naklonjenost tej ideji pa je moč zaznati po vsej Evropi. A pod senzacionalističnim naslovom »restriktivnega ukrepa« se skriva precej osnovna ideja umika zasebne oziroma nenadzorovane rabe mobilnih telefonov iz učnega procesa. Kar ni nič novega.
Android, vodilni mobilni operacijski sistem na svetu, se ponaša z bogato zgodovino inovacij in prilagodljivosti. Že od samega začetka je uporabnikom omogočal personalizacijo in ustvarjanje edinstvene izkušnje. Z leti je predstavil številne funkcije, da bi našel optimalno ravnovesje med uporabnostjo in inovativnostjo. A vse niso bile dolgoročno uspešne. Nekatere, sprva obetavne zmožnosti, so sčasoma izgubile pomen in nazadnje izginile.
Točno dve leti mineva, odkar je podjetje OpenAI s svojim ChatGPT dvignilo veliko prahu in začelo novo obdobje. Dogodek, zapisan v zgodovino, in obdobje, ki ga marsikdo med nami že v popolnosti živi.
Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.
Nekateri telefonski poskusi iz sveta Androida so bili tako dobri, da so jih tekmeci kmalu vzeli za svoje, spet drugi so ustrelili mimo in se jim smejimo še danes. A vendar so te napake prav tako pomembne, saj včasih vodijo do nečesa veliko boljšega. Oglejmo si nekaj najboljših Androidovih strelov v prazno.
V ameriški zvezni državi Nevadi so se nedavno odločili, da bodo ob pomoči umetne inteligence urejali vloge za nadomestilo ob brezposelnosti, saj se od pandemije dalje spopadajo z zaostanki. Tako bodo poskušali pohitriti sistem odločanja o pritožbah za izplačila nadomestil ob brezposelnosti, Googlu pa bodo za uporabo njihovega sistema, ki bo prvi tovrstni generativni sistem umetne inteligence, za zdaj plačali nekaj manj kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja.
Podatkovni centri. Nekakšen temelj naših sodobnih digitalnih ekonomij. Farme omrežnih, diskovnih sistemov, pomnilnikov in seveda procesorjev. Ti že leta predstavljajo najdražjo komponento. Naše domače in službene naprave so sicer še vedno opremljene z močnimi računskimi čipi, katerih ponudniki še vedno bijejo vihravo tržno bitko. A kot vam je verjetno jasno, se velika večina stvari dandanašnji izračuna nekje drugje, nam pa na zaslonu prikaže zgolj rezultat. In ta »drugje« zato postaja neskončno pomemben.
Včasih naročimo izdelek iz kitajske spletne trgovine in brez večjih zapletov ali stroškov se znajde v našem poštnem nabiralniku. Spet drugič nas pošta sprašuje, ali želimo posredno ali neposredno zastopanje v carinskem postopku, strošek pa se s tem za poceni izdelke podvoji. Tematika je obsežna, a ni preveč zapletena. Raziščimo, kako postanemo uvoznik ter zakaj in koliko to stane.
Digitalna aleksandrijska knjižnica oziroma projekt Arhiv interneta (Internet Archive) je na sodišču izgubila sodno bitko z založniško industrijo. Knjižničarji, zgodovinarji in digitalni aktivisti opozarjajo, da bo to nepopravljivo 'pokvarilo' internet.
Vrsta ameriških zveznih držav ubira nove taktike v želji, da bi mladoletnim osebam preprečili dostop do pornografskih vsebin, vendar preverjanje starosti z osebnim identifikacijskim dokumentom vpliva na vse uporabnike in stopa na tanki led omejevanja dostopa.
Kaj so umetnointeligenčni pospeševalniki? Kako delujejo, zakaj jih bomo v nekaj letih uporabljali že vsi in ali jih danes res lahko kupimo že za manj kot stotak?
Če si v 80. letih prejšnjega stoletja želel postali največje podjetje na svetu, si se skoraj zagotovo moral pečati z nafto. To so bila leta, ko so na vrhu lestvic kapitaliziranih vrednosti podjetij kraljevale družbe, kot je Exxon. A 90. so vse skupaj prevrnila na glavo. Najprej so zrasla telekomunikacijska podjetja, nato so jih začela prehitevati računalniška, še nekaj kasneje pa internetna. In tako je ostalo vse do danes.
Letošnje počitnice so bile prelomne, prvič po dobrih 30 letih mi je družbo na morju namreč delal le telefon. Vsa preostala fotografska krama, razen mini stativa, je ostala doma.
Računalniki, ki jih poganja Windows, so se sredi julija ustavili in se niso več zagnali. Hitro je postalo jasno, da je apokalipso povzročila programska oprema, ki bi morala varovati pred takšno katastrofo. Napaka je bila banalna, popravilo pa tudi, a je zahtevalo ročni pristop k vsakemu izmed 8,5 milijona prizadetih sistemov. Dotlej pa so stali letala, proizvodni obrati, trgovine in drugi sektorji.
Po dobrem letu dni čedalje pogostejših pritožb uporabnikov, da so Intelovi procesorji 13. in 14. generacije Raptor Lake »nestabilni«, je zgodba vendarle dobila epilog. V podjetju so priznali, da je vzrok napaka v mikrokodi, a so posledice hujše od optimističnih napovedi – prizadeti sistemi imajo nepovratno okvarjene procesorje, ki jih bo treba zamenjati. A to je le ena izmed treh napak, ki so Intel pestile v zadnjem letu.
Digitalne tehnologije zavzemajo velik del našega vsakdana, otroci in mladostniki pa preživijo veliko časa na spletu, ki nedvomno močno sooblikuje njihov pogled na svet. Mladostnikom so ideali, ki so bili v preteklosti izbrani oziroma dogovorjeni, danes vsiljeni, saj njihov vrednostni sistem, njihove navade in želje dandanes oblikujejo tudi družbena omrežja, ki rezultate dogajanja pljusknejo nazaj v družbo. V zadnjem času so del tega začaranega kroga tudi konservativna in ekstremna mišljenja med mladimi.
Kako spremljati otroka med prvimi koraki na internetu? Kako preprečiti brskanje po spletu in zasebne stike med delovnim časom? Kako odkriti nepooblaščeno uporabo računalnika ali pametnega telefona?
Računalništvo v oblaku je prepričalo mnoga podjetja, sploh manjša, ki s tem dobijo odlične storitve po sprejemljivih cenah. A tudi pri poslovnem oblaku moramo za marsikaj poskrbeti sami.
Za oblak pogosto povemo, da moramo nanj gledati kot na tuj računalnik. Računalnik nekoga, ki se na računalništvo zelo spozna. Odgovornost pri njegovi uporabi je zato deljena – nekaj je je ponudnikove, nekaj pa naše.
V časih, ko umetna inteligenca vse bolj prežema poslovne procese, Microsoft Copilot in Google Gemini postajata ključni orodji za povečanje produktivnosti ter optimizacijo delovnih tokov. Pametni pomočniki, vključeni v Microsoft 365 in Google Workspace, obljubljajo izboljšanje učinkovitosti ter poenostavitev številnih vsakodnevnih nalog.
Umetna inteligenca (UI) brez interneta – je to sploh mogoče? In če je, katere aplikacije lahko namestimo in kako zmogljiv PC zahtevajo?
Potrebujete glasbeno opremo za svoj novi video na Youtube ali samo zato, ker si želite nekaj novega, nenavadnega in nepričakovanega, a vseeno prijetnega za poslušanje? Umetna inteligenca ustvari glasbo zastonj! No, ali pa za nekaj dolarjev.
Avtor teh vrstic sem prepričan, da bomo v letu dni deležni prvega celovečerca, narejenega (tudi) z umetnim razumom. Ne le kakšne statične sličice tu in tam, ampak celotnih kadrov, dialogov, zgodb.
Programski pogovorni pomočniki ali chatboti, ki temeljijo na umetni inteligenci (UI), so v zadnjih mesecih postali že skoraj stalnica vsakdanjega življenja in poslovnega okolja.
Programske delovne postaje za obdelavo zvoka (DAW) so ključnega pomena za sodobne glasbene producente, saj omogočajo snemanje, urejanje in mešanje zvoka ter MIDI podatkov. Leta 2024 so na voljo številne možnosti, ki ustrezajo različnim potrebam in proračunom. Podrobno si oglejmo nekaj najboljših aplikacij te vrste.
Digitalizacija financ, ki je pronicala vse do potrošnika, ki čedalje večkrat iz žepa potegne kartico namesto gotovine, je olajšala vodenje proračuna in sledenje izdatkom. Obstaja cel kup programov, ki neposredno iz e-banke pridobivajo podatke in beležijo izdatke. Kdor želi več postoriti sam, ima na voljo od preprostih programov za seštevanje stroškov do beštij za vodenje dvostavnega računovodstva. Izbira je ogromna, najslabše pa je izbrati nič.
Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).
V današnjem digitalnem svetu je pisarniška programska oprema ključna za vsakodnevno delo, naj bo to v poslovnem, izobraževalnem ali osebnem okolju. Od nekdaj pregrešno dragih izdelkov smo prišli do dostojno ocenjenih pripomočkov za vsakdanjo rabo na najrazličnejših področjih. Vedno več pisarniških programov in zbirk se seli na splet. Prava izbira je odvisna od naših potreb.
Pri iskanju najboljšega fotoaparata smo se hitro zaleteli v zid umetne inteligence in … telefonov. Kdo sploh še uporablja »klasične« fotoaparate?
Skrb za okolje je iz dneva v dan pomembnejša vrlina slehernega posameznika. Če temu dodamo udobnejšo rabo, so tablice in bralniki z elektronskega papirja naprave, poslane z neba. Na njih lahko imamo shranjenih nečloveško veliko knjig, zapiskov in dokumentov. Kakovostna tablica z zaslonom iz e-črnila bo nudila odlično branje in omogočala naravno pisanje, obenem pa ne bo zahtevala nenehnega polnjenja in ne bo utrujala oči.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
