Večina uporabnikov mobilne naprave, torej pametne telefone in tablice, uporablja predvsem za uživanje vsebin, le redkeje za ustvarjanje vsebin. A naš enotedenski preizkus dokazuje, da je mogoče v službi teden dni preživeti tudi brez namiznega in/ali prenosnega računalnika. S presenetljivo malo kompromisi.
Sodobni uporabnik tehnologije je bolj pripravljen na večkratne selitve med sistemi kot njegov predhodnik. Če smo včasih trmasto vztrajali pri ljubem operacijskem sistemu, nas danes mobilne naprave učijo, da najboljšega ni in da se splača pobliže ogledati, kaj posamezna platforma ponuja, preden se dokončno odločimo za najprimernejšega kandidata. Enako je v svetu računalništva, kjer so pogoste migracije z Oken na Applov sistem in nazaj. Prva selitev nam omogoča večjo varnost, druga več zabave. Oglejmo si obe.
Pametna ura je nekakšen mini računalnik na našem zapestju, sposoben najrazličnejših nalog. V bistvu znajo in zmorejo pametne ure ponuditi bistveno več, kot se zdi na prvi pogled. Le priložnost jim moramo dati.
Namenske navigacijske naprave se počasi, a vztrajno selijo na smetišče zgodovine. Zamenjujejo jih, in to več kot le dostojno, navigacijske aplikacije na pametnih telefonih in tablicah. Kdo pa vas usmerja?
Ste med uporabniki, ki so letos že preizkusili storitev Netflix, ki je končno na voljo tudi v Sloveniji? Mnoge je razočaralo omejevanje vsebin, saj jih je bistveno manj kot v ZDA. Nič ne de, večpredstavno knjižico si lahko sestavimo tudi sami in vanjo umestimo predvsem filme in serije, ki so nam všeč. Osrednja protagonista v domačem večpredstavnem okolju sta že vrsto let dva: Kodi in Plex.
Vprašanje iz naslova je rahlo provokativno. Dnevi, ko smo video posnetke zajemali s kamerami ali t. i. kamkorderji, so že zdavnaj mimo. Danes dogajanje okoli nas zajemamo s pametnimi telefoni in celo tablicami. Še več, na mobilnih napravah svoje spomine v video obliki tudi obdelujemo in delimo z družinskimi člani, prijatelji in znanci.
Ko je trenutek izgubljen, je izgubljen za vedno. Ostanejo nam le fotografije, ki smo jih posneli. In ker ljudje fotografiramo skoraj izključno le še s pametnimi telefoni, je pomembno, da se ti pri nalogah fotografiranja odrežejo kar najbolje. Preizkusili smo več aplikacij za fotografiranje, ki se bržkone obnesejo bolje od privzete v vašem telefonu.
Ob pogledu na lestvico brezplačnih programov prodajalne Mac App Store bi pomislili, da za ljubitelje jabolk ni nič dobrega zastonj. A na srečo se tudi v operacijskem sistemu OS X najdejo kakovostni izdelki, ki nas ne oberejo do kosti. Nekaj se jih skriva na manj opaznih stojnicah Applove tržnice, druge je treba poiskati v globinah spleta. Vsi v članku predstavljeni programi so brezplačni in polno delujoči. Nekaj jih sicer je treba plačati znotraj programa, a gre praviloma za naprednejše zmožnosti, ki jih pri običajni rabi ne potrebujemo.
Vprašanje v naslovu ni preprosto in četudi nekateri Snapchat odpišejo kot aplikacijo, s katero se pošilja gole fotografije, velja postati in razmisliti o njeni temeljni predpostavki. To je minljivost, katere v dobi množičnega hranjenja podatkov primanjkuje.
Zamisel je preprosta – prek medija, nekoč z ogljem na analogno steno, danes s telefonom na digitalni zid – prenesti svoje razmišljanje in ga razgrniti drugim. Morda to res ni najbolj pristen stik s prijatelji, a se je število sodobnih, digitalnih votlin kljub površni navezi krepko razmahnilo. Težko boste našli koga, ki nima odprtega računa vsaj na eni od sodobnih spletnih platform.
Varovanje zasebnosti je ena osrednjih skrbi sodobnega uporabnika računalnika. Delo na poti nas večkrat prisili v rabo javnih omrežij, kjer smo dodatno izpostavljeni. Nezaželena pošta, virusi in druga škodljiva programska oprema že nekaj časa niso največje zlo, ki nas ob nepazljivosti lahko doleti. Danes je na sporedu izsiljevanje in kraja identitete. Za dodatno plast zaščite pri uporabi računalnika poskrbijo prenosne aplikacije.
Nov računalnik pomeni hkrati nov začetek. Ni treba, da vanj namestimo natančno isti nabor programov, ki nam je delal družbo v starem. Priložnost zgrabimo z obema rokama in se odpravimo na digitalno pustolovščino, na kateri nam bodo delali družbo zgolj brezplačni programi.
Pretočno oddajanje video posnetkov v živo je nova uspešnica dolge večpredstavne evolucije ponudbe spletnih video vsebin. Nove zamisli in tehnologije omogočajo povezovanje ljudi in dogodkov tako, kot doslej še ni bilo možno ali praktično izvedljivo. Ne samo, da se utegne medijska ponudba s tem močno razširiti, oddajanje v živo lahko opravi vsakdo in nas popelje tudi na najbolj oddaljene konce sveta.
Dandanes si težko predstavljamo avtomobil brez luči oziroma žarometov. Ta del vozila ima poleg vloge osvetljevanja območja pred vozilom (pa tudi ob njem in za njim) v temnejšem delu dneva še vrsto drugih vlog. Vedno je v t. i. modni vlogi, saj pomenljivo določa zunanjo podobo vozila, prižgani žarometi pa imajo po besedah marketinških oddelkov izdelovalcev avtomobilov za vsako vozilo zelo pomemben (in svojstven) svetlobni podpis.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Vsa elektronika, ki nas zabava, izobražuje, razvaja, včasih drži pri življenju in tu in tam jezi, je brez elektrike neuporaben kos bakra, silicija in plastike. Problematični pa so že kratkotrajni sunki in nihanja omrežne napetosti, saj lahko povzročijo okvare in izgubo podatkov. Zato smo si ogledali, kako delujejo akumulatorski sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja (UPS) za računalniško opremo.
Pred 30 leti je hekerjem in računalniškim virusom uspelo v najslabšem primeru izpisati na zaslon kakšne hudomušne enovrstičnice. Pred dobrim desetletjem so uničevali osebne računalnike in podatke na njih, a je bila škoda omejena. Danes so na udaru banke, bolnišnice, jedrske centrifuge. Jutri bo internet stvari (IoT) v internet priključil tudi vaša garažna vrata, hladilnik in črpalko za bazen. Hekerji so že zdavnaj zavihali rokave.
Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Video igre danes igramo na osebnih računalnikih, konzolah in pametnih telefonih. Večinoma na slednjih. Vsem je skupno to, da so to »računalniške« igre, ki so v osnovi popolnoma drugačne od namiznih iger. Ob nastanku so popolnoma spremenile igralne navade posameznikov in celotnih družin. Da o industriji, ki je zrasla na njih, niti ne govorimo.
Razvoj tehnologij vizualizacije, zlasti s področja navidezne resničnosti in prostorskih video posnetkov, prinaša nove, vznemirljive načine rabe na področjih, kjer tega sicer ne bi pričakovali. Eno takih je virtualni turizem, možnost obiska daljnih krajev iz udobja domačega fotelja, a s precej večjo interaktivnostjo in realizmom, kot omogočajo današnje dokumentarne televizijske oddaje in potopisi. V nadaljevanju sledi seznam zanimivih povezav za virtualne turiste.
Povprašajte mlade, kdo je Felix Kjellberg, pa vam nihče ne bo znal odgovoriti. Omenite ime PewDiePie, in začudeni boste ugotovili, da so zanj slišali že vsi. Gre za istega človeka, ki se preživlja z igranjem iger v internetu. Gledajo ga milijoni in mu prinašajo na kupe denarja. PewDiePie je milijonar, ki si služi kruh na spletišču YouTube. In še zdaleč ni edini.
Razvoj tehnologij vizualizacije, zlasti s področja navidezne resničnosti in prostorskih video posnetkov, prinaša nove, vznemirljive načine rabe na področjih, kjer tega ne bi pričakovali. Eno takih je virtualni turizem, možnost obiska daljnih krajev iz udobja domačega fotelja, a s precej večjo interaktivnostjo in realizmom, kot omogočajo današnje dokumentarne televizijske oddaje in potopisi. Virtualna potovanja nikakor ne bodo nadomestila pravih počitnic, a kljub temu predstavljajo novo vrsto oddiha in zabave, kakršne doslej nismo poznali.
Da bi teorijo preizkusili tudi v praksi, smo si za nekaj dni izposodili avtomobila, ki imata sistem 360-stopinjskih kamer. Bila sta iz popolnoma različnih cenovnih razredov, tako da se je razlikovala tudi izvedba kamere, a v funkcionalnosti nista veliko odstopala.
Sodobne mobilne in druge inovacije pospešeno prodirajo na področje avtomobilizma, zato je prav, da jim posvetimo več pozornosti tudi v naši reviji. Tokrat smo od tehnoloških pomagal v modernih vozilih vzeli pod drobnogled sistem za prikaz 360-stopinjske slike vozila in okolice, sestavljene iz več kamer, ki je vozniku v izdatno pomoč pri parkiranju in manevriranju na ozkih območjih.
Podkasti so se v zadnjih letih žanrsko zelo razvili, že od samih začetkov pa so na voljo takšni, ki se ukvarjajo z računalništvom in zabavno elektroniko. To ni tako presenetljivo, saj so podkaste najprej ustvarjali in poslušali tisti, ki so znali uporabljati prve mobilne predvajalnike in snemalno opremo. Naslednji izbor oddaj predstavlja nekaj tistih, ki jih poslušamo v uredništvu in se ukvarjajo s podobnimi tematikami, kot so tiste, o katerih je mogoče prebirati v Monitorju.
Policija in gasilci se leta niso mogli dogovoriti o vzpostavitvi skupnega omrežja za komuniciranje. Zato bomo zdaj davkoplačevalci po odločitvi vlade financirali gradnjo dveh različnih omrežij. Analiziramo, kako je prišlo do te odločitve, in kakšne so posledice.
Kako se torej sodobni »infotainment« sistemi odrežejo v praksi? Da bi se prepričali, smo v uredništvu preizkusili dva predstavnika, ki bržkone najbolje ponazarjata današnje stanje razvitosti računalniško podprtih informacijskih sistemov v avtomobilih.
Številni poročevalci z letošnjega sejma CES v Las Vegasu so zapisali, da je bil to pravzaprav že skoraj avtomobilski, ne računalniški sejem. Toliko je bilo namreč novosti in svetovnih premier s področja računalniške tehnologije, ki doživlja pravi razmah razvoja v avtomobilih.
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
