Mobilni telefoni so se nam razpasli po žepih v trenutku, ko je "nekdo" (Nokia) začel izdelovati modele, ki jim je bilo mogoče namestiti lastna, drugačna zvonenja. Ljudje pač radi svoje igračke obdelujejo, se z njimi igrajo. In tako je tudi danes, ko imamo za telefone stotisoče najrazličnejših programov, ki jih spremenijo v vse drugo kot telefon.
V primerjavi z namiznimi računalniki, kjer je trg že ustaljen, se pri mobilnih napravah šele dobro razvija. To se kaže tudi tako, da imamo danes cel kup novih izzivalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti iskali svoj prostor pod soncem.
Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Spletni brskalniki so že nekaj časa vnovič vroč kos programske opreme. Firefox je zadosti odžrl delež Microsoftu, da se je ta končno zganil z Internet Explorerjem, vse pa v tempu dodajanja zmogljivosti prehitevata Google in njihov Chrome, ki je s stalnim tempom posodobitev zdaj postal zgled, kako v času spleta in nenehno svežih spletnih aplikacij skrbeti tudi za njihov dom na namiznih računalnikih.
Odpiranje računalnika danes morda ni več tako razburljivo, kot je bilo nekoč. Sama po sebi se nam vsiljuje primerjava z avtomobili. Pred desetletji smo po odprtju pokrova motorja videli vso strojno drobovino, ki se je skrivala v šasiji. Danes pa je vse lično skrito za plastičnimi pokrovi, in to od zgoraj in spodaj, tako da v notranjosti prostora za motor vlada skoraj laboratorijska čistoča (no, čisto malo pretiravamo).
Prejšnji mesec smo si ogledali najhitrejše (in najdražje) kartice obeh grafičnih gigantov. Tokrat se posvečamo nam, zanesenjakom z malce tanjšo denarnico, ki pa kljub temu zahtevamo tekoče igranje pri najvišji kakovosti. Pod drobnogled smo vzeli kartico zelenih, Geforce GTX 560 Ti, ki stavi na optimalno razmerje med zmogljivostjo in ceno, in jo vrgli med na trgu ustaljena predstavnika rdečih, Radeon HD 6870 in HD 6850.
Izbira komponent za sestavo računalnika je za vse, razen največje navdušence, lahko strašljiva naloga. Ponudba je na vseh koncih cenovne lestvice sila pestra in pogosto se je težko znajti med poplavo malenkostno različnih izdelkov. Da bi delo olajšali, smo sestavili seznam priporočenih izdelkov, ki po našem mnenju za svoj denar ponujajo največ ali kako drugače izstopajo.
Acerjev model, z zanimivim imenom One happy, iz serije Aspire že na prvi pogled izstopa zaradi barvnih kombinacij. Zanimiv pa je predvsem, ker nosi v sebi kar dva operacijska sistema, sedmi različici Oken so dodali še Googlov Android 2.1. Žal še vedno menimo, da je Android zaenkrat uporaben le za mobilne telefone.
Živimo v časih, ko so najlepše pesmi že napisane, vse zgodbe povedane in izumi izmišljeni. Taka filozofija računalniškemu svetu ni več tuja, zato snovalci raznovrstnih naprav iščejo odklon drugje. Nedolgo tega so našli rešilno bilko v videzu končnih izdelkov. Je po novem res vse v lepoti?
Uspeh tablic(e) je naznanil novo ero računalništva. Prihodnost zahteva prenosljivost. Običajni prenosniki sicer štejejo za takšne, vendar za prekladanje na kavču niso ravno priročni. Pametni telefoni in manjši prenosni računalniki (netbooki) so že bližje, tablice pa nedvomno odgovor sedanjosti, a jim za resno delo manjkajo tipkovnice. Tukaj stopijo na prizorišče suhci.
Do zdaj smo v prenosnih računalnikih s 3D podporo zasledili le nVidiin sistem, ki je v slabih treh letih, odkar je na trgu, trdno zasidran tudi v vseh drugih računalniških sistemih. Pred časom so se opogumili tudi v ATIju in izdelali svoj 3D AMD sistem, danes dosegljiv tudi v prenosniku HP Envy 3D.
Ko razmišljamo o nakupu prenosnika, nas večina razmišlja o modelih, ki sodijo v zlato sredino - imajo 15-palčni zaslon in danes stanejo okoli 600 evrov. V resnici pa je trg prenosnikov veliko širši, tako kot to velja za vsako področje. Tudi avtomobilska industrija ne izdeluje le cliov, mar ne?
Pri Monitorju se že dvajset let zbira najrazličnejša druščina avtorjev in urednikov. Včasih smo bili navdušeni nad modemi, krmilniki in procesorji, danes nas je morda več za pametne telefone in tablice. Včasih smo se urili v DOSu, nato Linuxu, danes smo v Oknih, MacOSu, iOSu in Androidu. Vsi po vrsti smo navdušenci za tehnologijo, vendar ima vsak nekoliko drugačen kot, s katerega gleda nanjo.
Boj za grafični prestol se nadaljuje. Bo novi Radeon pometel s končno "odraslim" nVidiinim Fermijem? Kdo je hiter, kdo počasen, kdo je vroč in kdo glasen? Za vas smo preizkusili najnovejše stvaritve dveh večnih konkurentov grafične industrije.
Brskalnik Google Chrome se razvija z neusmiljenim tempom in počasi prerašča tudi v čisto pravi operacijski sistem prihodnosti. Google je nedavno predstavil dve pomembni novosti, povezani z njim, spletno tržnico programov in prve prenosnike, ki za temeljno programsko opremo uporabljajo kodo projekta Chromium OS.
Ste se že kdaj spomnili kakšne hude fotografije iz vaših zlatih časov, za katero ste točno vedeli, kje je, potem ste celo našli tisti CD in ga hipoma vstavili v računalnik, slišali pa samo pokanje in stokanje predvajalnika? In namesto barvnega spomina je z zaslona bolščalo v vas sporočilo o napaki? Oknom se kljub nečloveškemu naporu ni uspelo dokopati do podobic z vaših avantur, ker je bil vstavljeni CD povsem neberljiv.
Oktobra 2008 smo prvič podrobneje pisali o operaterjih digitalne televizije. Že takrat smo omenjali interaktivne možnosti, ki jih omogoča digitalna televizija in ki so jih vsaj poizkusno ponujali nekateri operaterji. Po dobrih dveh letih so interaktivnost vpeljali že vsi. Eni bolj, drugi malce manj.
Rešitve za hišni kino so se v zadnjem letu preselile iz nišnih v domala vse izdelke zabavne elektronike, začenši s televizorji. Toda programski paketi, ki spremenijo domači računalnik v predvajalnik za hišni kino, imajo še vedno svoj čar. Predvsem pa prilagodljivost, ki je specializirane naprave kljub hitremu razvoju še vedno ne dosegajo. Za povrh na tem področju še bila izrečena zadnja beseda - Google in Apple napovedujeta, da nas pravi razcvet novih možnosti šele čaka.
Pisalo se je leto 1990. V Sloveniji, ki tedaj še ni bila samostojna država, so začeli nastajati prvi komunikacijski servisi, tako imenovani BBSi, ki so dotlej izolirane skupine računalniških navdušencev povezali v skupnost. 20 let kasneje smo nanje skoraj docela pozabili, pa vendar so bili BBSi temelj za marsikatero zamisel in storitev, ki jo danes vsak dan uporabljamo po internetu.
Zagotovo je tudi vam že prišlo v roko kaj, kar naj bi vtaknili v vrata USB, pa tja nekako vendarle ni sodilo. Saj veste, ventilator USB, lučka USB, grelnik USB in podobne neumnosti. Potrudili smo se in v spletnih trgovinah s tako "pogrošno" robo izbrali najzanimivejše.
... naj si navije računalnik, bi lahko rekli. Ponavadi ob nakupu dobimo točno to, kar plačamo, so pa tudi izjeme - nakup prave strojne opreme nam namreč omogoča, da iz svojega mlinčka iztisnemo več, kot smo zanj odšteli. Lotimo se lahko navijanja oz. "overclockinga" (OC), kot se temu reče strokovno.
Microsoft je novi sistem Windows Phone 7 (WP7) predstavil skupaj z nekaj partnerji, ki so poskrbeli za strojno opremo po natančnih Microsoftovih specifikacijah. Eden prvih telefonov za nova mobilna Okna je Samsungov Omnia 7, ki pa je stari znanec v novi preobleki. V resnici gre le za malo predelano napravo I9000, ki jo v Evropi poznamo kot Galaxy S, v ZDA pa je znana pod številnimi imeni, odvisno od mobilnega ponudnika (Fascinate, Vibrant, Epic, Captivate). Vsekakor gre trenutno za enega najboljših pametnih telefonov, ki se zelo dobro izkaže tudi z novim sistemom.
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Čeprav je bil s strani Microsoftovega šefa ob predstavitvi zasmehovan, so bili tri leta kasneje prisiljeni slediti njegovemu zgledu, rezultat tega pa je nov operacijski sistem za mobilne naprave, Windows Phone 7 (WP7).
Točno šest let je minilo, odkar smo preizkusili Zbrush 2.0, ki je takrat dodobra razburkal duhove med 3D oblikovalci z zelo inovativnimi rešitvami. Šest let pomeni v računalništvu prazgodovino, zato je skrajni čas, da si ogledamo, kaj se je v tem času spremenilo.
Tiskalniki so danes del pisarniškega vsakdanjika, taki, ki dobesedno izdelujejo objekte, torej tiskajo v treh dimenzijah, pa so širši javnosti praktično neznani. Razen seveda v okviru znanstvene fantastike, recimo replikator iz serije Zvezdne steze. Zaradi vse nižjih cen teh naprav se je to področje v zadnjih nekaj letih močno razširilo.
Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Čeprav je bil s strani Microsoftovega šefa ob predstavitvi zasmehovan, so bili tri leta kasneje prisiljeni slediti njegovemu zgledu, rezultat tega pa je nov operacijski sistem za mobilne naprave, Windows Phone 7 (WP7).
Kar priznajmo: ko se odločamo za nakup računalnika, navadno najprej primerjamo merljive tehnične podrobnosti strojne opreme različnih modelov, ki smo jih uvrstili v ožji izbor. Tudi pri iskanju spletnega brskalnika ali kakšne druge programske opreme z veseljem preverimo rezultate primerjalnih preskusov SunSpider ali V8, da bi svoje delo opravili kar najhitreje. Ko bi le bila izbira najhitrejšega računalnika tako preprosta ...
Izlet po spletnih straneh, ki se ukvarjajo s tehnologijo in računalništvom, je danes videti kot sprehod po nasadu jablan. Največ se govori o Applu, predvsem o njihovem tabličnem računalniku iPad. Končno pa je prišel resnejši odgovor konkurence, ki naj bi odpravil sedanjo monotonost na trgu tabličnih računalnikov, kjer kraljuje jabolčni iPad.
Iz dneva v dan beremo o Applovem iPadu in o njegovem presenetljivem vplivu na najrazličnejša področja, za petami pa mu je silno veliko zaenkrat le napovedanih tablic, na katerih teče uporabniški sistem Android. Tako iPad kot prihajajoče Android tablice pa so kot nalašč za tiskane medije, ki v njih vidijo rešitelje pred odprtim svetom interneta, ki jim odžira bralce, hkrati pa vrača vse premajhen dohodek. Tem medijem se pridružujeta tudi slovenska časopisa Delo in Dnevnik.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
