Tiskalnik HL-2030 je Brotherjev vstopni model na trgu osnovnih, črno-belih laserskih tiskalnikov. Gre torej za preprosto in cenovno ugodno napravo, ki je kakor nalašč za manjše pisarne in za domače uporabnike. Že po obliki in velikosti lahko sklepamo na njegovo poslanstvo, z maso šest in pol kilogramov pa bo brez težav našel mesto na delovni mizi. Od priključkov je na voljo le USB, a to niti ne preseneča.
Novi model Packard Bellove serije prenosnikov Easynote meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je pomembna predvsem cena prenosnika. Odet je v sijočo črno plastiko s srebrnimi podrobnostmi, na pokrovu se ob prižigu zasveti napis Packard Bell. Hitro nam je padla v oči tipkovnica, saj ima na desni strani tudi del s številčnico. Sprva se to zdi pohvalno, a je zaradi tega tipkovnica premaknjena bolj na levo in to zna marsikaterega uporabnika motiti. Na levo je pomaknjena tudi sledna plošča; ta je dobra in velika, ob desnem robu pa je del, ki rabi za delo z drsniki. Malo slabši sta tipki pod njo, ki sta združeni v eno, motila nas je predvsem postavitev, saj je preblizu (malce preostremu) spodnjem robu prenosnika. Tipkovnica je slovenska, nad njo pa je gumb za vklop in izklop računalnika, gumb za vklop oziroma izklop brezžičnega vmesnika (802,11 a/b/g) in tipka za preklop v energijsko varčni način delovanja, imenovan "eko". Zaslon s tehnologijo Diamond View je za naš okus nekoliko preveč bleščeč, je pa zato vodoravna kotna vidljivost dobra, slabša je le v navpični smeri. Nad zaslonom najdemo vgrajeno tudi spletno kamero.
Serija prenosnikov Amilo naj bi predstavljala cenovno ugodnejše, a kljub temu zmogljive Fujitsu-Siemensove prenosnike. Amilo Pro V3205 je njen najmanjši predstavnik. Z maso manj kot dva kilograma in 12,1-palčnim zaslonom sodi med lažje prenosnike. Na prvi pogled je lično oblikovan, s kakovostno črno plastiko in srebrnim robom. Pokrov nima zatiča, v zaprtem položaju ga drži vzmet v tečajih; to še dodatno prispeva k elegantni podobi. Na prednjem robu je nekaj statusnih lučk, ki žarijo v lepi modri barvi, enako velja za statusne luči nad srebrnima gumboma za vklop prenosnika in vklop brezžične povezave. Rdeča dioda pa sije iz odprtine za priklop slušalk oziroma zvočnikov. Kakovost izdelave je načeloma dobra, opazili smo le nekam slabše vpetje zgornje plošče računalnika (ne zaslona) v vogala ob tečajih.
V času, ko prenosni računalniki pospešeno lovijo namizne računalnike, postajajo odvečni kabli vse bolj nadležni. No, tako vsaj menijo v Lexmarku, kjer so pred kratkim predstavili novo večnamensko napravo, model X9350, ki ima tudi brezžični vmesnik Wlan (ta deluje v omrežjih 802.11b in g). Vmesnik se sicer dobro odnese, le ob prvi namestitvi gonilnikov ga moramo priključiti na računalnik prek vmesnika USB.
Kaj naj bi bil majhen prenosnik? Po naših merilih je to vsak, ki ima dvanajstpalčni zaslon in maso manjšo od dveh kilogramov. A poznamo tudi nekaj tako imenovanih mini prenosnikov, kakršen je tudi novi Flybook V33I-QLV. Ob njegovem 8,9-palčnem zaslonu so majhni, dvanajstpalčni prenosniki videti veliki, da sploh ne omenimo navadnih petnajstpalčnih prenosnikov, ki delujejo naravnost orjaško. Zaprt je primerljiv s kakšno knjigo s trdimi platnicami. Flybook je iz zelo dobre temnordeče plastike, notranjost in podrobnosti pa so srebrne barve. Za optično enoto seveda ni prostora, prav tako ni sledilne ploščice.
Brother je posodobil svojo paleto večnamenskih naprav. Med novostmi sta tudi modela DCP-540CN in DCP-440CN. Razlika med njima je minimalna - drugi ima vgrajen tudi faks. Po obliki malce spominja na starejše naprave istega izdelovalca, predvsem izstopa njegova majhna višina - z osemnajstimi centimetri je med nižjimi. Tudi sicer je odlično oblikovan, zelo lepo se poda na polico, tudi masa osem kilogramov ni pretirana. Pozornost so namenili tudi kablom; tisti za napajanje se priključi na levi strani naprave, medtem ko se omrežni kabel (ali tisti za priklop prek USB) priključi znotraj samega stroja. To rešitev poznajo tudi nekateri starejši Brotherjevi modeli, deluje pa tako, da dvignemo zgornji del naprave kot nekakšen pokrov, notri pa vidimo USB in omrežni priključek, do zadnje strani pa vodi kanal, prek katerega speljemo kabel. To pomeni, da lahko tiskalnik postavimo skoraj povsem ob kakšno steno. Kartuše vstavimo v prostor na sprednji desni strani, zanimivo pa je, da se ne premikajo z glavo tiskalnika, kakor je sicer v navadi, temveč so z njo povezane prek cevčic.
Barvni laserski tiskalnik iz Nashuateca, model SP C811dn, je kar konkretno zasedel naš laboratorij. Gre za sorazmerno veliko (skoraj sedemdeset centimetrov visoko) in težko (sedemindevetdeset kilogramov) napravo. Po velikosti je enak starejšem modelu istega izdelovalca, C7535hdn, ki smo ga opisali pred približno letom in pol. Opremljen je z dvema predaloma, v vsakega lahko vstavimo do 550 listov. Še sto jih lahko dodamo v večnamenski podajalnik. Na zgornji strani je odlagalnik, ki prenese do 500 listov, zraven pa črno-beli zaslon z osnovnimi informacijami in nastavitvami.
Še ena iz Brotherjeve družine večnamenskih naprav, ki je malce starejša od dvojčkov MFC-440CN in DCP-540CN. Iz imen lahko sklepamo, da je predvsem primerljiva z modelom MFC-440CN, kar pomeni, da premore tudi faks. Ima tudi omrežni priključek in avtomatični podajalnik listov, uporaben pri kopiranju dokumentov z več listi.
Samsungov nov črno-beli laserski tiskalnik, model ML-2570, je namenjen domačim uporabnikom in manjšim delovnim skupinam, ki potrebujejo preprost tiskalnik po zmerni ceni. Tiskalnik razmeroma kompaktnih mer je opremljen z USB in vzporednim vmesnikom; to pomeni, da bo svoj prostor našel predvsem na pisalnih mizah.
Fujitsu-Siemensov novi predstavnik v srednjem razredu se imenuje Amilo Pro V3545. Gre za lepo oblikovan prenosnik iz kakovostne črne plastike, s srebrnimi dodatki in belo tipkovnico. Obljublja solidne zmogljivosti za ne preveč denarja in to mu nekoliko tudi uspeva.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
