Človek že tisočletja potuje, pri tem pa seveda uporablja različne navigacijske pripomočke. Od prvih preprostih poslikav in ustnih izročil o trgovskih poteh pa do starih zemljevidov s črnimi lisami, popačenimi celinami in morskimi pošastmi. Prava revolucija na področju navigacijskih naprav pa se je začela tako rekoč pred kratkim. Njen tehnološki vrh je trenutno sistem GPS oziroma Global Positioning System.
Prenosni predvajalniki večpredstavnih vsebin postajajo vse bolj razširjeni in se vse bolj manjšajo, hkrati pa ponujajo vedno več prostora in funkcij. Kljub temu Apple s svojo družino iPodov neomajno vztraja na prestolu. Tudi tokratni "azijec" tega gotovo ne bo spremenil.
Color Laserjet 1600 je, kot nakazuje že številka, najcenejši HPjev barvni laserski tiskalnik. To se pozna predvsem pri nizkih hitrostih tiskanja. Tiskalnik je skoraj enak kot malce dražji model 2600n, ki smo ga v naši reviji preizkusili julija 2005. Enak je tako po velikosti oziroma ohišju kot po hitrosti tiskanja, le opremljen je malce slabše. Takrat je šlo za enega izmed manjših barvnih laserskih tiskalnikov, a danes že sodi v povprečje. Povprečna hitrost tiskanja je malo več od navedenih osem strani na minuto. Za Monitorjevo naslovnico v formatu PDF je potreboval malo več kot pol minute, oziroma sedemintrideset sekund, za Photoshopovo bitno datoteko pa le šest sekund manj. Prvo stran je po daljšem premoru natisnil v petindvajsetih sekundah in to niti ni tako slabo. Za dolgo, petdeset strani obsegajoče besedilo je potreboval šest minut in štiriindvajset sekund; to je v primerjavi z nekaterimi tekmeci cela večnost, saj nekateri (tudi cenejši) barvni laserski tiskalniki isto besedilo natisnejo v slabih treh minutah. Tiskalnik pač enako hitro tiska barvno in črno-belo, pri čemer slednje zato izpade počasi. Zmoti tudi občasno dolga samodejna kalibracija tiskalnika.
Toshibin najcenejši prenosnik meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je bolj kot tehnična zmogljivost in opremljenost pomembna cena. Računalnik tako uporablja razmeroma star Intelov procesor Celeron M s taktom 1,46 GHz in vključuje le 512 MB pomnilnika. Pravzaprav se ne sliši tako zelo slabo, vendar dobimo v prenosniku nameščeno Windows Visto Home Basic Edition, to pa strojne zahteve opazno zviša. Četudi gre za najosnovnejšo različico novega operacijskega sistema (mimogrede, prvo, kar opazimo, je to, da v tej različici "manjka" grafični vmesnik Aero). Tako je računalnik pri delu na akumulator (v katerem varčuje z energijo) blizu meje neuporabnosti (razen deskanja), saj je procesorski takt še dodatno znižan. Pozneje smo zaradi potreb meritev naložili operacijski sistem Windows XP Professional Edition, s katerim se je računalnik bistveno bolje obnašal.
Fotoaparat FE-250 je zmogljivejši brat modela FE-230, ki smo ga že preizkusili. Na prvi pogled sta si zelo podobna, a je FE-250 debelejši in težji. Konkretno je debel cela dva centimetra, torej dobrega pol centimetra več kot FE-230, a gre kljub temu za majhen in lahek žepni aparat, ki s kovinskim ohišjem deluje elegantno in robustno. Rečemo lahko, da bo delo z njim lažje uporabnikom z manjšimi rokami, saj so poleg tankega ohišja tudi gumbi razmeroma majhni; dva nad zaslonom za preklapljanje med slikanjem in ogledom fotografij sta, denimo, skoraj povsem zlita z ohišjem. Zaslon je enako velik kot pri cenejšem aparatu, a ima bistveno izboljšano ločljivost, 230.000 pik. Seveda ni optičnega iskala, lahko pa poleg navadne svetlosti zaslona LCD izberemo še močnejšo nastavitev.
Sonyjev žepni fotoaparat DSC-W55 je naslednik podobnega modela DSC-W50. Na prvi pogled oba aparata zelo težko ločimo, edina vidna razlika je napis, ki trdi, da ima W55 po novem sedem megapik (predhodnik jih je imel šest). Sicer gre za majhen fotoaparat, ki se poda v skoraj vsak žep. Tudi z zadnje strani je skoraj povsem enak predhodniku, večino prostora zasede 2,5-palčni zaslon, katerega ločljivost je na žalost ostala pri 115.000 pikah. Ostalo je tudi optično kukalo, ki je resda silno majhno, a v določenih trenutkih zelo dobrodošlo. Levo od kukala je zvočnik, desno pa gumb za predvajanje posnetkov, naprej pa kolesce s programi slikanja. Teh je razmeroma veliko, poleg že znanih za portrete in naravo imamo še program za slikanje v snežnih razmerah in celo za slikanje na plaži.
Pri novi različici Toshibinega satelita, A100-003, gre za zelo zmogljiv prenosnik po dokaj sprejemljivi ceni. Slednje tudi zato, ker imamo zdaj dva zastopnika Toshibinih računalnikov in to je nekoliko znižalo končne cene ...
Pri modelih CM1015 in CM1017 gre dejansko za eno in isto napravo, le da je CM1017 dodan še omrežni vmesnik (CM1015 ima le USB 2.0), bralnik pomnilniških kartic in barvni zaslon (ki je pri CM1015 črno-bel). Vse drugo je povsem enako, od hitrosti do kakovosti tiskanja, tudi gonilniki so enaki. Največji razlog za nakup dražje različice bo za večino kupcev po vsej verjetnosti omrežni vmesnik.
Omrežni diski NAS so vedno bolj priljubljeni. Thecusova N1200 je namenjena predvsem domačim uporabnikom, ki ne potrebujejo več kot enega diska, a jim dodatna funkcionalnost veliko pomeni.
Nashuatecov barvni tiskalnik GX3050n uporablja tehnologijo "GelSprinter", ki naj bi omogočala lepše, predvsem pa hitrejše tiskanje. Ne gre torej za brizgalni tiskalnik v strogem pomenu besede, a kljub temu nekako "sodi" mednje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
