Konica Minolta je svojo ponudbo barvnih laserskih tiskalnikov razširila z modelom, ki je primeren za poslovno rabo. Magicolor 5450 odlikujeta velika hitrost izpisa in velika zmogljivost podajalnika papirja, slabša pa je kakovost izpisa in nekoliko dražja cena tiska.
V skupini najboljših, najhitrejših in najdražjih barvnih laserskih tiskalnikov je cena drugotnega pomena. Te naprave so primerne predvsem za poslovna okolja, v katerih je tiskanje več sto dokumentov vsakdanje opravilo, zato sta pri nakupu ključni hitrost in cena izpisa (in seveda velikost in zanesljivost podjetja, ki nam je tiskalnik prodalo). Japonski OKI se tega dela trga loteva s tehnologijo LED, s katero so opremljeni vsi tiskalniki njegove najvišje serije C9000.
Lexmark je v proizvodnji in prodaji kar najcenejših tiskalnikov, namenjenih rabi doma, že dalj časa zelo dober. Res pa je, da je z zares zelo nizkimi cenami do pred kratkim izstopal le pri brizgalnih modelih, pri laserjih pa se je tega lotili šele pred kratkim, z modelom E232. Ta se je kar naenkrat drastično pocenil, prestopil magično mejo 30.000 tolarjev in s tem, po našem ocenjevanju, zasedel prvo mesto med osebnimi laserskimi tiskalniki. Prav zanimivo, vendar je na cenovni točki "30.000 tolarjev" počasi nastala manjša gneča, saj se tja trudi zasidrati vsak izdelovalec, ki meri na domače in najmanj zahtevne uporabnike.
Po oznaki sodeč bi morebiti pomislili, da je Nashuatecov model C7425dn le nekoliko hitrejši sorodnik C7417dn, ki smo ga tudi preizkusili v tej številki. Vendar to ne drži, saj je tiskalnik očitno narejen na precej drugačni tehnologiji.
Najmanjši Nashuatecov barvni laserski tiskalnik deli (vsaj tako je videti) tehnologijo z najhitrejšim modelom Dsc38U, ki smo ga preizkusili že pred časom. Na to kažeta hitrost, ki ni enaka za črno-beli in barvni tisk (21/17 strani na minuto - čeprav gre načeloma za enoprehodni model), in potrošni material. Kasete z barvilom so namreč enake - pravokotne, rumena posodica pa je bistveno večja od drugih (pričakovali bi sicer, da bo črna ...). Enaka je tudi ločljivost (1200 pik na palec), tu pa se podobnosti tudi končajo.
Kyocerin novi barvni laserski tiskalnik sodi med manjše modele. Če ne bi imel zajetne kasete za papir (do 500 listov), bi sodil celo med najmanjše. Namenjen je srednje zahtevnim delovnim okoljem in naj bi zmogel tiskati do 85.000 strani na mesec, s hitrostjo 24 strani na minuto.
Čeprav imajo barvni laserski tiskalniki čedalje večji tržni delež, si večina izdelovalcev ne more privoščiti, da bi opustili bitko s tekmeci pri črnobelih laserjih. Epson je tako s tiskalnikom AcuLaser 2600 ubil dve muhi na en mah: tiskalnik je na voljo tako v črnobeli kot v barvni izvedbi, tako da lahko z enim modelom podjetje konkurira na dveh trgih, uporabniku pa omogoča, da črnobel model hitro spremeni v barvnega. Gre za prvi laserski tiskalnik, ki je v celoti plod Epsonove razvojne ekipe.
Xerox ima v svojem programu (po nakupu podjetja Textronix) že kar dolgo tudi tehnologijo tiskanja z voskom oz. "voščenkarje", kot ljubkovalno pravimo takim tiskalnikom. Taki tiskalniki tehnično niso pravzaprav v ničemer podobni laserskim tiskalnikom, vendar se kot takšni tržijo, se s konkurenčnimi "laserji" primerjajo in so nenazadnje namenjeni istim uporabnikom.
Naj se izdelovalci še tako trudijo z nasprotnim prepričevanjem, smo v poslovnem tiskanju še vedno "v tranziciji" - večinoma tiskamo črno-belo in se dokaj počasi prilagajamo novim možnostim, ki omogočajo barvno tiskanje. Da je res tako, kaže tudi ponudba osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim delovnim skupinam, ki naj bi počasi prešli na barvno tiskanje. Vsi ti modeli so namreč zasnovani tako, da blestijo predvsem v črno-belem tisku in se le do neke mere trudijo tudi v barvah. Navsezadnje je večina cenejših modelov večprehodnih in črno-belo tiskajo nekajkrat hitreje kakor barvno.
Epsonov barvni laserski tiskalnik C900 je bil ob predstavitvi (preizkusili smo ga februarja 2004) eden prvih, ki je sprožil drastično zniževanje cen osnovnih barvnih laserskih tiskalnikov. Stal je nekaj več kot 200.000 tolarjev, kar je bilo takrat zelo poceni. Danes stane njegov naslednik približno enako (z omrežnim vmesnikom nekoliko več), vendar je precej bolj zmogljiv.
Ko se je Dell pred nekaj leti podal tudi na področje tiskalnikov, je bil njegov prvi partner Lexmark. Dellove brizgalnike še danes izdeluje le Lexmark, med laserskimi modeli pa vendarle vlada nekoliko večja raznolikost. Za model M5200, ki smo ga preizkusili, lahko vseeno z gotovostjo zatrdimo, da gre za Lexmarkov tiskalnik serije Optra T6xx. To je videti tako po značilni zaobljeni obliki kakor po povsem enaki kaseti za barvilo in nenazadnje tudi po kakovosti odtisa oz. zmogljivostih.
V majski številki smo preizkusili takrat edini Dellov barvni laserski model na našem trgu - 3000cn. Tokrat smo v roke dobili nekoliko izboljšan in nadgrajen tiskalnik - 3100. Razlika med njima je pravzaprav le v tem, da 3100 poleg jezika PCL premore tudi postscript in da ima že v osnovi priloženo dodatno kaseto za 300 listov. Skupna zmogljivost je torej 450 listov (razširljivo še do 900 listov), s tem, da pri manjši (150 listov) ne gre za pravo kaseto, ki jo lahko izvlečemo iz tiskalnika, ampak le za nekakšno "vložišče". Podpora postscriptu pa med drugim pomeni večjo združljivost z različnimi sistemi (Linux, Unix, Netware).
Dellov tiskalnik 1700 je namenjen nekoliko večjim delovnim skupinam, ki v povprečju na mesec ne natisnejo čez 150.000 strani. Je dokaj majhen in simpatičen, v različici "n" pa nekoliko povišan in z omrežno kartico. V praksi to pomeni, da ima poleg osnovne kasete za 250 listov še eno za do 500 listov. Nad kasetami je še večnamenski podajalnik, ki pa je namenjen tiskanju na posamične papirje oz. kuverte.
Pri modelu Phaser 6100dn gre za različico Samsungovega tiskalnika iz serije CLP-500. To pomeni, da gre za barvni laserski tiskalnik, ki nima zaporednega, enoprehodnega, tiskalnega mehanizma (ne tiska enako hitro v barvah in črno-belo), vendar tudi nima klasičnega bobna, ki ob vsakem prehodu zavrti in pripravi za delo tiskalni valj druge barve. Namesto tega uporablja en sam velik valj, ki ga v štirih prehodih "obarvajo" štiri posodice z barvilom. Postopek je veliko tišji od tega, ki ga opravljajo pravi "bobenski" tiskalniki, zato je tiskalnik dokaj tih, skorajda primerljivo enoprehodnim tiskalnikom.
Xerox je kot izdelovalec izdelkov OEM dokaj uspešen, saj kar nekaj laserskih tiskalnikov na tržišču v osnovi uporablja njihov mehanizem (čeprav to ni javno znano). Posel pa očitno deluje tudi v nasprotni smeri, saj nekatere Xeroxove tiskalnike izdelujejo drugi. Phaser 3130, ki smo ga preizkusili, je že eden takih - videti je (in tudi deluje) natanko tako kakor Samsungov model ML-1520 (oz. njegov predhodnik ML-1510, ki je bil prvi laserski tiskalnik za okoli 30.000 tolarjev).
Včasih se zdi, da izdelovalci tiskalnikov ob začetni predstavitvi novega modela nalašč izdelajo nekoliko okrnjen ali upočasnjen tiskalnik, da ga lahko pozneje pohitrijo/izboljšajo in tako vzdržujejo vtis nenehnega razvoja. Pri modelu 1350W gre za nadgradnjo oz. zamenjavo modela 1300W, ki smo ga preizkusili pred enim letom, njegova edina novost pa je višja hitrost dela. Namesto 16 strani na minuto jih novi tiskalnik zmore 20.
Hewlett-Packardov kandidat v kategoriji srednje zmogljivih tiskalnikov, ki so namenjeni manjšim podjetjem, je serija Laserjet 2400. Vključuje tiskalnike 2420 (d/dn) in 2430 (n/tn/dtn), kjer prvi tiskajo s hitrostjo 30 strani na minuto, drugi pa s 35 strani na minuto. Preizkusili smo najmočnejši model Laserjet 2430dtn, ki ima vgrajen tudi obračalnik za dvostranski tisk, dodatno kaseto za 500 listov (poleg običajne za 250 listov) in omrežni vmesnik. Namenjen je za tiskanje do 100.000 strani na mesec.
Del nove Hewlett-Packardove serije Laserjet 102x je tudi model 1022. Na videz je skoraj enak modelu 1020, vendar se po notranjosti modela kar precej razlikujeta.
O Brotherjevem tiskalniku z oznako HL-2040 je težko povedati kaj novega, če se spomnimo modela 2030 (opisanega v majskem Monitorju). Razlika je namreč le v tem, da je 2040 hitrejši: hitrost mehanizma je 20 strani na minuto namesto 16. V praksi se ta razlika sicer opazi, vendar le pri tisku daljših dokumentov. 50 strani besedila tako natisne v dveh minutah in 40 sekundah, medtem ko je model HL-2030 za to opravilo potreboval tri minute in 51 sekund. Pri krajših dokumentih je razlika veliko manjša (pri devet strani dolgem dokumentu le 5 sekund), pri dokumentih na eni strani ali dveh (in takih je največ), pa razlike sploh ni opaziti. Zato smo tudi nekoliko skeptični, ali je cenovna razlika med modeloma (41 %) upravičena.
Najmanjši Hewlett-Packardovi laserski modeli serije 10xx (1010, 1012, 1015) so pred časom dokaj razburkali trg laserskih tiskalnikov za rabo doma oz. v manjših pisarnah. Bili so namreč eni prvih laserjev, ki so bili dovolj majhni za res vsako mizo, hkrati pa so ponujali dovolj visoke zmogljivosti. Njihova slabost je le dokaj visoka cena odtisa.
Dell med tiskalniki pravzaprav ni več novinec, saj jih v ZDA prodaja že več let. V zavezništvu z Lexmarkom, vendar Dellovi predstavniki zatrjujejo, da so med laserskimi tiskalniki tudi modeli, ki imajo Canonov pogon (mimogrede naj spomnimo, da te pogone uporablja tudi Hewlett-Packard kot daleč največji ponudnik tiskalnikov). Res pa je, da je Dell v Evropo s programom tiskalnikov prišel šele pred kratkim, v Slovenijo pa sploh šele "ravnokar". Preizkusili smo že eno Dellovo večnamensko napravo, zdaj pa smo se lotili barvnega laserskega tiskalnika nižjega cenovnega razreda.
Canon med laserskimi tiskalniki ni niti približno tako prodoren kot med brizgalniki. Razlog je bržkone v pogodbi s Hewlett-Packardom, ki mu narekuje, naj lastnih izdelkov ne promovira preveč, temveč naj tehnologijo "ohrani" za HPjeve tiskalnike (ki uporabljajo Canonov mehanizem). Nekaj Canonovih modelov pa je na trgu vendarle mogoče najti, predvsem v nižjem cenovnem razredu. Doslej sta bila na slovenskem trgu najopaznejša modela LBP-1120 in LBP-3200, zdaj pa se je nekako vrinil mednju LBP-3000. In hkrati LBP-1120 izrinil oz. nadomestil.
Brotherjev model HL-1430 je bil na naši lestvici kar dolgo na prvem mestu, predvsem zaradi razmeroma dobre opremljenosti in cene, ki je bila sprva bistveno nižja kot pri konkurenci. Počasi pa so se cene konkurentov začele nižati in 1430 je naenkrat postal razmeroma drag. Očiten znak, da izdelovalec pripravlja zamenjavo, ki bo stanje popravila. Ta zamenjava se imenuje HL-2030 in je manjša, v vseh pogledih boljša in hkrati cenejša, kot je bil HL-1430. Vendar ni brez slabosti.
Tally se je pred kratkim združil s podjetjem Genicom, model 9316 pa je prvi ČB tiskalnik spodnjega razreda, ki nastopa že pod skupnim imenom. Tiskalnik temelji na Konica Minoltinem modelu PagePro 1300W, po zunanjosti pa se od omenjenega tiskalnika razlikuje le v barvi ohišja in pladnja. Gre torej za tiskalnik, namenjen osebni rabi, ki s svojimi lastnostmi sicer ne prepriča zahtevnejših, ima pa zato zelo ugodno razmerje med ceno in kakovostjo.
Samsung pri prodaji tiskalnikov ni novinec, pri nas pa so tiskalniki tega izdelovalca na voljo šele dobro leto. Podjetje je poskrbelo za precejšen vrvež v spodnjem cenovnem razredu, saj se njihovi izdelki odlikujejo po ugodnem razmerju med ceno in kakovostjo. Model ML-1520 nadomešča kar dva tiskalnika tega izdelovalca: ML-1510 in ML-1710p. Gre za tiskalnik, namenjen predvsem osebni rabi. Kljub majhnim zunanjim meram ima predal, ne pladnja, celotno ohišje pa je na zadnji strani zaradi tega nekoliko podaljšano. Celota kljub temu deluje dokaj lično, le nekoliko preveč plastično. V predal lahko namestimo do 250 listov A4, poleg tega pa ima tiskalnik na voljo še ročni podajalec papirja, s katerim v tisk podamo posamezne liste ali kuverte.
O novem OKIju B6300, ki smo ga preizkusili tokrat, smo skoraj vse povedali že ob preizkušanju modela B6200 v lanski novembrski številki. Modela se namreč razlikujeta le v malenkostih.
Oki C7350n nadaljuje serijo barvnih tiskalnikov velikosti A4 z zmogljivim pogonom, ki namesto laserja uporablja svetlobo LED. Še posebej pri enoprehodnih barvnih tiskalnikih je tako mogoče precej poceniti izdelavo, je pa res, da imajo tiskalniki LED več omejitev pri izdelavi algoritmov za izboljšanje kakovosti izpisa, saj je več omejitev pri usmerjanju svetlobe na valj. Prav tako je res, da model C7350n ponuja izpisovanje z ločljivostjo 600 × 1200 pik na palec, kar je dovolj velika ločljivost za ostre izpise. Deklarirana hitrost tiskanja je 26 strani na minuto, 24 ob uporabi barv. V praksi smo pri izpisovanju črno-belega besedila namerili 26,7 strani na minuto, čas izpisovanja prve strani pa je bil 16 sekund, kar je povprečno. Glede na predhodnika (to je model 7300) ostaja ohišje praktično enako. Gre za globok tiskalnik, katerega odložišče na zgornji strani je hkrati tudi pokrov, prek katerega imamo dostop do zelo urejenega tiskalnega mehanizma - dvignemo ga podobno kot pokrov motorja pri avtomobilu. Pod pokrovom najdemo zaporedno zložene prostore za vstavljanje barvnih tonerjev. Menjava le-teh je hitra in enostavna. Dostopnost do posameznih delov tiskalnega mehanizma je sicer slabša, še posebej ob zatikih papirja se zgodi, da ti ostanejo na valju pod tonerji. Da bi papir odstranili, je treba izvleči tonerje (ali vsaj del njih). Spredaj ima Oki tudi večnamenski podajalnik papirja (sprejme do 100 listov A4), ki je nad velikim predalom, ki sprejme največ 530 listov. Če to ni dovolj, je mogoče dokupiti še dva enako velika predala. Tiskati je mogoče tudi po ravni poti papirja, za kar je namenjeno odložišče na hrbtni strani tiskalnika (v kombinaciji z večnamenskim podajalnikom), na katerega se listi odlagajo z licem navzgor.
Med najzmogljivejšimi (črno-belimi) laserskimi tiskalniki ima Hewlett-Packard (kot nesporno največje podjetje s področja tiskalnikov) kar nekaj konkurence (Kyocerini in Lexmarkovi modeli se tudi pri HPju največkrat omenjajo kot resni konkurenti). Modeli serije 9050 (kot nasledniki serije 9000) so nekakšen odgovor na to - so precej hitrejši od predhodnika in se ponašajo z enostavnejšo rabo (menjavo kaset z barvilom) in upravljanjem (prek spletnega brskalnika), kot ga premore konkurenca.
Brotherjev tiskalnik HL-8050DN sodi med najzmogljivejše laserske tiskalnike tega podjetja. Gre za tiskalnik, ki se s ceno in zmogljivostjo uvršča v srednji razred. Po zunanjosti sodi med bolj simpatično oblikovane izdelke: zaobljene poteze tiskalnik optično pomanjšajo. Kljub temu je zanj treba na pisalni mizi pripraviti kar nekaj prostora, tehta pa dobrih 20 kilogramov.
Arhiv
Po kategorijah
