Huaweiu je v zadnjih letih uspelo, kar mu marsikdo ni pripisoval – zapisal se je med »resne« izdelovalce telefonov, njihovi zmogljivejši izdelki pa počasi pridobivajo podobo »premijskih« telefonov, ki jih postavljamo ob bok Samsungu (če ostanemo v androidnih vodah). Razlog je v dokaj dovršenem oblikovanju, zmogljivostih in seveda marketingu, tu se ne moremo slepiti.
Kar nekaj let je že tega, kar so se slovenski prodajalci računalniških komponent (in računalnikov) pohvalili, da so tako pomembni in veliki, da imajo na Kitajskem kar lastne tovarne in lastno proizvodnjo. V resnici je šlo za to, da ima ta daljnovzhodna azijska država tako zelo velike proizvodne zmogljivosti, da jih brez težav daje v uporabo komurkoli. Naši »izdelovalci« so si pač »naklikali« ustrezne značilnosti, ki naj jih imajo »njihove« matične plošče in druga strojna oprema, Kitajci so nanje nalepili ustrezno novo ime in nova blagovna znamka je bila rojena.
»Robotski« sesalci, še posebej iz podjetja iRobot, niso nobena novost. Majhne napravice, ki sesajo stanovanje, na njih pa se vozijo hišne mačke. Je pa malce nenavadno, da so šele od nedavna na voljo modeli, ki omogočajo povezavo s pametnimi telefoni.
Kot je videti, se Sony v svojem telefonskem poslu nekoliko izgublja, vsaj če sklepamo po poimenovalni politiki (pa tudi sicer, brali smo že o govoricah, da odgovorni razmišljajo, da se telefonije morda raje ne bi več šli). Preizkušeni model XA Ultra je že tak primer.
Sonyjeve telefone Compact že dalj časa hvalimo kot zelo dobro izbiro za tiste uporabnike, ki se nočejo privaditi vedno večjim telefonom, bi pa kljub temu radi imeli v rokah nekaj hitrega in zmogljivega.
Xiaomi je podjetje, ki že dalj časa velja za eno največjih uspešnic kitajskih izdelovalcev telefonov. Resda globalno niso tako veliki kot Huawei ali Lenovo, a so uspešni, predvsem zato, ker so njihovi telefoni zmogljivi, še posebej glede na ceno, po kateri jih prodajajo.
Huawei že kar nekaj časa res strumno koraka v smeri vrhunskega izdelovalca telefonov, in čeprav je v resnici še vedno veliko uspešnejši v drugem delo svojega posla (oprema za operaterje, tudi mobilne), se zdi, da ni prav daleč od cilja. Njihovi telefoni P (P7, P8 in zadnji, P9) so, strojno gledano, v resnici odlične naprave, ki jih občasno sparijo tudi z odlično programsko opremo in potem iz njih nastane – Google Nexus 6p. Huawei P9 smo nedavno preizkusili in bili nad njim navdušeni. Kot vedno moramo pograjati le programski vmesnik EMUI, od katerega podjetje kar nekako noče odstopiti, oz. ga vsaj omiliti. Spomnimo se, da smo bili tudi nad Samsungovim vmesnikom TouchWiz dolga leta resnično zgroženi, a so ga v zadnjih letih Korejci občutno oklestili in ga naredili že kar lepo uporabnega.
Dvojne kamere v telefonih so postale zadnji krik mode. Pa ne zato, ker je dve kameri v svoj iPhone 7 vgradil Apple, saj je to novost že kar nekaj prej uspelo ponuditi androidnim izdelovalcem. Preizkusili smo že Huaweiev model P9 in LGjev G5, ki imata oba na zadnji strani dva objektiva, tokrat pa smo dobili v roke še podobno rešitev v telefonu, ki je namenjena »cenovno občutljivejšim«, kot se reče. 5,2-palčni LG X Cam (oz. K580, kot je ponekod tudi znan) je telefon srednjega razreda, ki se ponaša z dvema objektivoma na zadnji strani in še enim, običajnim, na sprednji.
Lenovo, že nekaj let največji izdelovalec osebnih računalnikov na svetu, si že kar nekaj časa prizadeva, da bi postal tudi največji izdelovalec tablic in telefonov. Trenutno je na četrtem mestu (za Samsungom, Applom in Huaweiem), z velikimi cilji pa je lani vstopil tudi na slovenski trg. Po začetni poplavi modelov, tudi tistih v najvišjem (cenovnem) razredu, je nekako videti, kot da je upehan. Največji predstavljajo vrhunske modele kot po tekočem traku (in z njimi vzdržujejo ugled blagovne znamke), od predstavitve zadnjega vrhunskega modela Lenovo (Vibe Z2 Pro) pa je minilo že skoraj dve leti. Vmesno leto so v Lenovu raje izkoristili za predstavitev »posebnih« mobilnih telefonov, kot je Vibe Shot, ki se trudi biti bolj fotoaparat kot telefon.
Kanadsko podjetje Blackberry (prej RIM) je bilo nekoč pojem za pametne telefone, Kanadčani so v resnici »izumili« prenosno napravo, ki je bila namenjena izključno pisanju in sprejemanju elektronske pošte. Šele kasneje so ji dodali tudi možnost telefoniranja. Prednost Blackberryjev je bila od nekdaj miniaturna, a odlična »prava« tipkovnica, s katero se je dalo v časih, ko so vsi drugi telefoni premogli le številsko tipkovnico, naravnost svetlobno hitro tipkati. Dva palca, s katerima smo tipkali tudi že kar dolga elektronska sporočila, sta bila zaščitni znak uporabnikov teh predvsem poslovnih naprav.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
