MP340 bi v resnici težko postavili za tekmeca uspešnemu Applovemu izdelku, saj je predvajalnik korak nazaj celo v primerjavi s prejšnjim Acerjevim modelom MP500, začenši z manjšim zaslonom, ki ima nižjo ločljivost in ni več občutljiv za dotik.
Vajeni smo že, da ima vsaka družina kartic obsežno število različic, ki se do predstavitve novega rodu neprestano menjajo in posodabljajo, dokler ni morebitni kupec povsem izgubljen v oznakah kartic. nVidia je v skladu s to politiko v družini kartic GeForce 7xxx predstavila dva nova modela.
Prestigiov prenosni video predvajalnik je le za las zgrešil preizkus tovrstnih predvajalnikov v prejšnji številki. Ker PMR 701 ponuja nekaj več, smo si ga podrobneje ogledali.
V prejšnji številki Monitorja smo preizkusili prva dva usmerjevalnika, zgrajena okoli skoraj dokončne različice standarda 802.11n draft. Dirki za kar najhitrejšo brezžično rešitev se je pridružil še tretji večji izdelovalec, katerega izdelek preizkušamo tokrat.
Šolsko leto je že v polnem teku in z njim so prišle domače in seminarske naloge, poročila ter druge potrebne in nepotrebne obremenitve učečega se bitja. Prav priprava različnih študijskih izdelkov je po zaslugi interneta in vedno boljših izobraževalnih programov postala precej enostavnejša kakor nekdaj. Eden boljših izdelkov za pomoč pri učenju je Microsoft Student.
V septembrski številki Monitorja smo preizkusili serijo pametnih telefonov, od katerih so nekateri podpirali tudi internetno telefonijo. Eden izmed njih je bila Nokia E61, ki smo ji takrat podelili priznanje zlati Monitor. Uporabili smo jo tudi na tokratnem preizkusu - za praktičen preizkus telefonije VoIP.
Že nekaj let se pripravljamo na to, da bodo mobilniki povsem nadomestili fotoaparate nižjega cenovnega razreda (in predvajalnike MP3 in video predvajalnike...). Do tega sicer še ni prišlo, vendar so mobilni telefoni z vsako generacijo korak bliže temu, da bodo ponujali enako kakovostno sliko kot najcenejši digitalci.
V dolgih letih napovedovanja tretjega rodu mobilne telefonije, UMTS, je bila pogosto omenjena številka 3,6 kot megabitna hitrost prenosa v smeri proti uporabniku. Ko se je predstavitev UMTS dejansko približevala, so to številko začeli omenjati le še kot potencialno, ki bo na voljo nekoč v prihodnosti, realno pa naj bi omrežje dosegalo hitrosti do 384 Kb/s. Ta prihodnost naj bi zdaj postala sedanjost in se imenuje HSDPA.
Odkar je slovenski črkovalnik vgrajen v Microsoftov Word, smo se po eni strani kar malce razvadili, po drugi pa skoraj pozabili, da to ni edino orodje, ki nam lahko pomaga pri pravilnem pisanju. V kamniškem Amebisu namreč poleg precej bolj znanih e-slovarjev izdelujejo tudi pravopisni program BesAna.
Exchange 2003 je Microsoft najprej nameraval nadomestiti z novo različico z razvojnim imenom Kodiak, ki naj bi temeljila na zbirki podatkov SQL. Pozneje so ugotovili, da zbirka SQL vendarle ni dovolj učinkovita za tako nalogo, zato so projekt opustili. Nova različica torej ostaja pri že preizkušeni napredni zbirki Jet, imenovani Jet Blue.
Dvojedrni procesorji so se šele dobro uveljavili na trgu, oba izdelovalca pa že segata stopničko više. Bitko s časom in konkurentom je tokrat spet dobil Intel in prvi predstavil procesor s kar štirimi jedri: Core 2 Quad oz. Kentsfield, kot je razvojno ime procesorja.
Sestanke bolj ali manj vsi sovražimo, kljub temu pa se jim v poslovnem svetu največkrat ne moremo izogniti. Nasprotno, kaže, da se z vedno bolj divjim kapitalizmom le še množijo. Vsaj delna rešitev? Navidezni ali spletni sestanki.
Če imate spletno kamero, ste gotovo že poskusili, kako se v praksi obnese prenašanje videa na daljavo. Z enostavno in razširjeno programsko opremo lahko to danes izvedemo v zelo kratkem času. Vendar pa nad kakovostjo in ponujenimi zmožnostmi najbrž nismo preveč navdušeni. Opazili smo, da bi nam tako komuniciranja lahko odprlo povsem nov spekter dodatnih možnosti, seveda ob uporabi zmogljivejše strojne in programske opreme. Nekaj "resnih" sistemov na to temo smo preizkusili tudi sami.
Predvajalniki glasbe v digitalni obliki (tj. predvajalniki MP3) že nekaj let niso več čudo tehnike, temveč povsem vsakdanje in v osnovi precej preproste naprave. Zato tudi ni nenavadno, da je podpora predvajanju posnetkov MP3 vgrajena v vse več drugih naprav, denimo glasbene stolpe, avtoradie in predvajalnike DVD, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi v mobilne telefone.
Bluetooth 2.0, nova različica tega brezžičnega standarda, obljublja večje prenosne hitrosti in - možnost prenosa stereo zvoka. Novost že izkoriščajo nekatere slušalke.
V letošnji septembrski številki smo predstavili nekaj omrežnih diskov NAS, ki so kakor nalašč za reševanje tegob, ko na disku v računalniku zmanjka prostora, obenem pa bi radi datoteke delili z več uporabniki v omrežju. Namesto da bi kupili katerega izmed predstavljenih izdelkov, se lahko odločimo tudi za izdelavo lastnega omrežnega diska.
Novica je za marsikoga presenetljiva in nepričakovana. S 1. oktobrom bo slovensko sodstvo začelo prehod na uporabo prostih ali odprtokodnih programov. V 4000 delovnih postaj, kar predstavlja slabo tretjino vseh v državi upravi, bo sicer še nekaj časa nameščen operacijski sistem Windows XP, a sodniki in drugi uradniki bodo dokumente po novem obdelovali z brezplačnim pisarniškim paketom Openoffice.
Na področju spletnih brskalnikov se zopet pripravlja velik boj. Na eni strani novi Internet Explorer, ki je ravnokar izšel, na drugi pa različica 2.0 priljubljenega Mozillinega Firefoxa. Svoj kos pogače bodo skušali pridobiti tudi manj znani brskalniki, med katerimi je še najbolj zanimiva Opera. Ogledali smo si zadnjo poskusno izdajo Firefoxa pred objavo stabilne 2.0, ki naj bi izšla konec oktobra.
Prvi preizkusi skoraj končne različice Windows Vista (RC1 - Release Candidate 1) kažejo, da bi znali imeti uporabniki precejšnje težave, če bodo z novim operacijskim sistemom želeli nadgraditi Windows XP.
Kombinacij uporabniškega imena in gesla se v današnjem svetu hitro nabere toliko, da ima že povprečen internetni uporabnik kopico preglavic. Hkrati želi zaradi varnosti imeti vsa gesla različna, po drugi strani pa je le-teh preveč. Pomagajo programi, ki so namenjeni prav temu - hranjenju različnih dostopnih gesel.
Povezovanje prek električnih žic kljub močni konkurenci brezžičnega "lobija" Wi-Fi še naprej vztraja na trgu. Tako kot v brezžičnih omrežjih se tudi hitrost prenosa podatkov po električnih, 220-voltnih povezavah zvišuje - tokrat preizkušeni izdelek obljublja celih 200 Mb/s.
Brezžični telefoni WiFi naj bi uporabniku sčasoma omogočali nekaj podobnega kot danes telefoni GSM, vendar je zaenkrat takih izdelkov na trgu malo. Tokrat smo preizkusili prvega med njimi - Linksysov WIP330. Namenjen je poslovni rabi.
Naj vas naslov ne zavede - ne, ne gre za pogon blu-ray, temveč HD DVD, oba pa uporabljata modri laser. Pravzaprav gre za Toshibin prenosnik Qosmio G30, ki ima kot prvi vgrajen optični pogon HD DVD.
Eden od vzrokov, zakaj Applovi računalniki Macintosh nimajo večjega tržnega deleža, je pomanjkanje poslovne programske opreme zanje. Od letošnjega leta ta izgovor ne velja več.
Ko smo pred nekaj meseci preizkušali prosto dostopni SuSE Linuxu 10.1, smo mu med drugim očitali precejšnjo nedodelanost. Razlog smo iskali v neodločenosti razvijalcev o tem, kateremu namiznemu okolju naj se bolj posvetijo. Komercialni SuSE Linux Enterprise Desktop 10, ki temelji na omenjeni izdaji, kot privzeto okolje uporablja GNOME. Preverili smo, ali naša napoved o večji dodelanosti distribucij, ki so osredotočene na eno namizno okolje, drži.
Nekaj mesecev po predstavitvi prvega Applovega prenosnika z Intelovim procesorjem, MacBook Pro, so prišli na svoj račun tudi uporabniki s plitvejšimi žepi. Njim so namenjeni trije modeli notesa MacBook.
Nekoč smo lahko vse urejevalnike videa razvrstili v eno skupino, danes pa je kaj takega nemogoče, saj je področje s prihodom filmov na osebni računalnik postalo precej bolj kompleksno.
Preizkusili smo Siemensov telefon IP, ki je pravzaprav mešanica klasičnega telefona DECT in brezžičnega telefona IP s protokolom SIP.
Nemško podjetje Nemetschek je na področju CAD dejavno že kar več kot desetletje. Razvija programsko opremo za arhitekturno in gradbeno načrtovanje in za področja načrtovanja urejanja krajine in strojnega oziroma inženirskega načrtovanja. Njihov paradni konj je program Allplan 2006, ki je ozko namenjen projektiranju v arhitekturi in gradbeništvu in ga lahko primerjamo s podobnimi programi, kot sta ArchiCAD in Avtodeskov Revit.
Poznamo omrežne diske NAS, omrežne diske SAN in diske, ki jih neposredno vstavimo v računalnik (t. i. DAS - Direct Attached Storage). Poznamo pa tudi diske DAS, ki so zunanji, priklopljeni prek USB ali, v zadnjem času, prek vmesnika SATA.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
