Creative Labs je izdelal vrhunsko zvočno kartico, ki ima procesor DSP z več kot 51 milijoni tranzistorjev. Ta po računski zmogljivosti prekaša vse tekmece in najbrž tudi marsikateri "generični" Intelov procesor. Toda ali lahko vso to procesno moč izkoristimo tudi v praksi?
"Razdelilnike" KVM (keyboard, video, mouse) gotovo pozna vsak upravitelj, ki nadzoruje več kot en ali dva strežnika. Zamisel je preprosta - zakaj bi imel vsak svojo tipkovnico, monitor in miško, če pa strežniki čisto lepo delujejo tudi brez njih in vso to navlako potrebujemo le za krajevni nadzor. Strežnike torej priklopimo na razdelilnik KVM, tega pa na en sam komplet monitorja/tipkovnice/miške.
Največja odlika tandema tv - videorekorder je bila (no, ali pa je še...) to, da je imel slednji vgrajen svoj sprejemnik (tuner) in je bilo zato mogoče na kaseto snemati čisto drug program, kot smo ga ravno v tistem trenutku gledali po televiziji.
Dolgoletni bralci naše revije zagotovo še pomnijo, kaj je pred kakimi desetimi leti pomenilo ime U.S. Robotics na področju analognih modemov. Kasneje je podjetje in prepoznavno znamko pogoltnil 3Com, hkrati pa je nastopil tudi počasen, a neizbežen zaton analognega načina povezovanja prek telefonske parice. Danes se ime U.S. Robotics vrača na trg z linijo izdelkov za brezžično povezovanje Wi-Fi.
Zdaj, ko so zapisovalniki DVD že zelo vsakdanji del strojne opreme, ne čudi, da je tudi programov, ki so namenjeni izdelavi video DVDjev, "kot listja in trave". Pa vendar so ti izdelki primerni le za najmanj zahtevne domače uporabnike, njihove zmogljivosti pa stojijo in padejo na t. i. "čarovnikih". Če nam ti niso dovolj, temveč bi radi svoj izdelek še dodatno uredili in okrasili, bo treba poseči po zmogljivejših (in dražjih) izdelkih. Eden takih je Sonicov DVDIt, ki je zdaj na voljo že v šesti različici.
Tudi najnovejši monitorji LCD imajo v primerjavi s katodniki še vedno slabši odzivni čas. Večina uporabnikov razlike pravzaprav ne opazi, najzahtevnejši igričarji pa so vendarle raje posegali po zaslonih s katodno cevjo.
Pri Applu se bo zgodovina spet pisala od začetka. Junija je v San Franciscu na konferenci za razvijalce Applov šef Steve Jobs oznanil, " ... da govorice držijo". Apple je ves čas razvoja novega operacijskega sistema Mac OS X poleg "običajne" različice za Mace potihem razvijal tudi različico, ki je tekla v računalnikih z Intelovim procesorjem. Projekt je bil znan pod kodnim imenom Marklar. Po petih letih molka in le občasnih govoric so v Applu popolnoma presenetili in objavili, da bodo med letoma 2006 in 2007 opravili popoln prehod s strojne osnove PowerPC na Intelovo osnovo x86. Takoj po konferenci so razvijalci za 1000 dolarjev lahko kupili komplet za prehod (Developers Transition Kit). Ta vsebuje razvojno različico okolja Mac OS X 10.4 za Intel (tako imenovani OSX86), v ceno pa je vštet tudi enoletni najem ustreznega računalnika - tj. Maca s procesorjem Pentium 4 pri taktu 3,6 GHz (priljubljeno imenovanega Mactel).
Applov predvajalnik digitalne glasbe iPod je trdno ustoličen na prestolu najbolj zaželenega tovrstnega izdelka na svetu. Po dobrem letu in pol na prodajnih policah odhaja v pokoj model mini. Nadomestil ga je iPod nano, v katerega je namesto diska vgrajen kar pomnilnik flash.
Nova tehnologija prodira vsepovsod, počasi celo še v ne tako dolgo tega zaprte in zatohle učilnice. Prav predavateljem in slušateljem je namenjen izdelek oziroma paket, ki bi si ga zaradi novega in zanimivega pristopa k poučevanju marsikateri učitelj želel imeti v predavalnici.
Največja odlika tandema tv - videorekorder je bila (no, ali pa je še...) to, da je imel slednji vgrajen svoj sprejemnik (tuner) in je bilo zato mogoče na kaseto snemati čisto drug program, kot smo ga ravno v tistem trenutku gledali po televiziji.
Applovi prenosniki iBook za kupce s plitvejšimi žepi so pred poletjem doživeli vnovično pomladitev. Novi modeli sicer razen hitrejšega takta procesorja ne ponujajo pretresljivih novosti, a si Apple kljub drugačni strojni osnovi ne more privoščiti zaostajanja v vojni med prodajalci prenosnikov.
Proti koncu 90. so pri Xari na trg poslali program za vektorsko risanje, imenovan "Xara Studio". Za tiste čase je bil presenetljivo inovativen in predvsem hiter, a še preden mu je na trgu uspelo nabrati zveste uporabnike, ga je že... mlask ... kupil veliki Corel in ga začel tržiti pod svojo znamko.
Paint Shop Pro je med ljubitelji računalniških slik in fotografije dobro znan. Opazen je postal še v časih, ko je bil eden izmed najuporabnejših preizkusnih programov, meril pa je predvsem na uporabnike, ki so se jim zdeli programi, kot je Adobe Photoshop, predragi in preveč zapleteni. Od teh začetkov je minilo že precej časa in Paint Shop je v marsičem izgubil svoj prvotni šarm in preprostost. Avtorji so z leti vanj vgrajevali vse več dodatnih funkcij in s tem večali vsestranskost, žal pa tudi zapletenost rabe.
40 odstotkov vsega Microsoftovega zaslužka prinaša zbirka pisarniških programov Office. Kljub temu da so na voljo alternative, Microsoft že lep čas ni občutil kakega omembe vrednega izpada dobička. Ali ga bo morda v prihodnje, je precej odvisno od uspeha druge izdaje OpenOffice.org, ki pravkar prihaja med uporabnike. Preizkusili smo skoraj dokončno različico RC.
Ne glede na to, s katero dejavnostjo se ukvarjamo ali preživljamo, je vedno koristno voditi evidenco o svojem delu. Pri kakršnemkoli opravilu z računalnikom nam pri evidentiranju lahko pomagajo namenska orodja - eno takih je tudi Responsive Time Logger.
Najbrž se vam je že zgodilo, da ste imeli podatke shranjene v računalniku, ki ga je uporabljalo več uporabnikov. Če ste želeli drugim preprečiti dostop do njih, je bilo (na primer v operacijskem sistemu Windows XP ali 2000) treba v sistemu definirati vse uporabnike in upravitelja; s tem je vsak uporabnik dobil svojo zaščiteno mapo na primarnem razdelku (znotraj mape Documents and Settings). Lahko ste sicer zaščitili tudi druge mape - tako, da ste kot upravitelj izbrali napreden način varnosti (v Explorerju je treba izključiti Simple File Sharing na zavihku Folder Options/View) ter določili, da določena mapa ni dostopna drugim uporabnikom. A taka zaščita je precej luknjasta. Izkaže se namreč, da se z enostavno zvijačo lahko do podatkov dokoplje vsak upravitelj sistema. Dokaj zoprno. Zadeva kar kliče po namenskem orodju za zaklepanje datotek. Drugi razlog, ki nas vodi do tega, je to, da z upravljavskimi orodji v Oknih XP ni mogoče zaščititi podatkov na prenosnih nosilcih. Če podatke zapečete, so avtomatično berljivi komurkoli, ne glede na avtorizacijo, ki je bila definirana znotraj operacijskega sistema.
Če sodimo po intenzivnosti širjenja ponudbe, je telefonija VoIP področje, na katerem se bodo v naslednjih nekaj letih zgodili veliki premiki. Podjetja, ki vidijo svojo poslovno priložnost v posredovanju pogovorov prek interneta, postajajo vse bolj agresivna.
Video zapisov je vedno več in hkrati tudi preveč, vsaj s stališča uporabnikov, ki marsikdaj ne vedo, kaj pravzaprav pomeni kakšna končnica in katere kodeke potrebujemo, da si lahko ogledamo film. A to je že druga zgodba. Oglejmo si Videozilla, program za prevajanje v različne video zapise.
Sony na trgu LCD monitorjev nikoli ni tekmoval z izdelovalci najcenejših modelov, temveč se je za svoj tržni delež raje boril z nekoliko prestižneje opremljenimi, a tudi dražjimi izdelki. Nova družina monitorjev ima modele na voljo v dveh različicah: kot navaden računalniški LCD ali pa kot LCD TV.
Ko je Sony lani izbranim evropskim novinarjem v idiličnem okolju italijanskega jezera Como predstavljal videokamero HDR-FX1 kot prvo kamero visoke ločljivosti, namenjeno ljubiteljski rabi, se je večina navzočih strinjala, da bi morali tisto "ljubiteljska" jemati s precejšnjo rezervo in da se bo kamera veliko pogosteje znašla v rokah poklicnih uporabnikov. Dobrega pol leta pozneje je v evropske trgovine prišla tudi druga Sonyjeva kamera visoke ločljivosti, namenjena ljubiteljski rabi, a je dejansko prva, ki si tak naziv tudi zares zasluži.
USB ključi so se na trgu že dobro uveljavili, vendar pa so izdelki, ki ponujajo nekajgigabajtno zmogljivost, dokaj dragi in redki. Seagate zahtevnejšim kupcem tako ponuja alternativo - 5-gigabajten mikro disk v zanimivem zunanjem ohišju.
USB pomnilniški ključi so se že uveljavili kot nadomestek za diskete, ko želimo prenašati datoteke med računalniki. Včasih pa zmogljivost, ki jo ponujajo flash pomnilniki, ni dovolj.
Panda Gatedefender 8200 je namenska naprava za varovanje omrežja. Sodi v serijo 8000, ki je namenjena delu v kakršnemkoli omrežju, ne glede na velikost ali topologijo, in obsega tri modele. Model 8200 je najzmogljivejši in namenjen podjetjem z več kot 500 uporabniki. Njegova naloga je varovati omrežje pred virusi, nezaželeno pošto in spletnimi vsebinami. Za vsako od teh zaščit je treba dokupiti licenco, cena pa je odvisna od števila uporabnikov.
Še pred kratkim je veljalo, da so izdelki WLAN uporabljali eno, največ dve anteni. Belkin in Linksys sta nedavno ob pomoči tehnologije True MIMO to mejo prestavila na tri, medtem ko je Netgear ubral še drznejšo pot in predstavil usmerjevalnik, ki ima kar sedem anten.
Kaleidagraph 4 je na voljo za okolji Windows in Mac OS X, mi smo preizkusili okensko različico. Do programa pridemo najlaže v spletni trgovini izdelovalca. Cena 200 dolarjev ni prav nizka, na voljo pa je znaten popust za nadgradnje s prejšnje različice oziroma za nadgradnje iz drugega okolja (z Oken na Maca ali nasprotno). Kupci iz šol, ki jim Kaleidagraph tudi dolguje svojo priljubljenost, lahko dobijo program po nižji ceni. Namestitveno datoteko prenesemo iz spleta in tehta le 8 MB. Pri namestitvi se poleg programa na disk prenesejo še obsežna navodila za uporabo v zapisu pdf. Teh uporabnik kmalu po seznanitvi s programom ne potrebuje več.
Spletni dnevniki, "blogi", so v zadnjem času precej priljubljeni med uporabniki interneta, pa naj jih piše naš znani Jonas ali pa domača gospodinja Mica. Blogi so pravzaprav spletne strani, namenjene vodenju dnevnika. To pomeni, da so razdeljene na leta, mesece in dneve, znotraj katerih lahko preberemo zapise avtorja. Ta lahko po pravilu k besedilu doda tudi kakšno sliko, naprednejši dnevniki pa imajo možnost komentiranja zapisov prek spletnega obrazca. In to je v osnovi vse. Teže jih je seveda urejati, predvsem tistim, ki niso vešči spletnega programiranja.
Neposredno v omrežje priključene pomnilniške naprave (Network Attached Storage - NAS) so v večjih omrežjih zaradi razmeroma nizke cene in preprostega vzdrževanja priljubljen način povečanja diskovnega prostora, ki je na voljo uporabnikom. V zadnjem času pa so na voljo tudi rešitve za ljudi s plitkejšimi žepi.
Osnovni predvajalniki DivX so danes na voljo že za malo več kot 10 tisočakov, zahtevnejši uporabniki pa si seveda lahko omislijo naprave, ki sicer stanejo nekajkrat več, a zato ponujajo precej več zmožnosti.
Ko je Intel predstavil prve dvojedrne Pentiume, je AMD skoraj hkrati na trg poslal svoj odgovor nanje. Novi Athloni 64 X2 imajo, podobno kot Pentiumi D, dve jedri.
Meja med pametnimi telefoni in ročnimi računalniki je čedalje bolj zabrisana in nič nenavadnega ni, če izdelovalci iz enega tabora s kakšno napravo to mejo prestopijo. HP je z iPaqi iz družine 6000 predstavil zanimivo kombinacijo obeh svetov, njihov novinec, hw6515, pa naj bi se kosal tudi s čedalje bolj priljubljenimi napravami Blackberry, saj ima vgrajeno tipkovnico.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
