Sonyjev igralnik PlayStation Portable je bil eden bolj pričakovanih kosov zabavne elektronike na trgu. Naprava, ki je v ZDA in na Japonskem prodajni hit, je namreč evropsko premiero doživela šele prvega septembra, Sony pa je z nekaj tožbami ostro nastopil proti sivim uvoznikom, ki so igralnike v Evropo uvažali iz ZDA.
Po letu in pol smo le dočakali novo različico programa Xara Webstyle, s katerim naj bi tudi začetniki brez težav izdelali profesionalno spletno predstavitev.
Če ne želimo opustiti svojega poštnega predala in bi med množico nezaželenih sporočil radi našli še kakšnega, ki so nam ga poslali prijatelji ali sodelavci, je priporočljivo uporabiti enega izmed protismetnih programov. Taki elektronski smetarji namreč učinkovito odstranjujejo e-poštno navlako, ki nam jo namenijo spletni oglaševalci. Poštne smeti, po angleško »spam«, so vse večja težava, ki izvira predvsem iz možnosti, da reklamno sporočilo pošljemo po elektronski pošti na skoraj neomejeno število naslovov zelo poceni in hitro, česar navadna pošta ne omogoča. In verjetnost, da se naš elektronski naslov prej ali slej znajde v zbirki podatkov, ki jo uporabljajo taki in drugačni oglaševalci, je zelo velika. Možnost, da svoj naslov umaknemo, pa je skoraj nična. Zato zgolj preventiva že dolgo ne zadostuje več.
V novejše ročne računalnike je vgrajen bluetooth. Z njim lahko te računalnike povežemo z ustreznimi telefoni GSM in s tem posredno v internet. Z bluetoothom pa lahko v osnovi počnemo tudi še kaj drugega. Morda pošiljamo datoteke ali pa kar nadzorujemo računalnik oz. program. Dva programa, ki smo ju preizkusili, omogočata natanko to.
Intel že dobro leto, vse od predstavitve prvih procesorjev s podporo hipernitnosti, ni predstavil procesorja za osebne računalnike, ki bi v primerjavi s predhodniki poleg hitrejšega takta imel tudi izboljšano jedro. Zaradi zamude procesorjev z 90-nanometrskim jedrom je tako ostal brez novosti, ki bi ob na novo predstavljenem AMD Athlonu 64 služil kot novo orožje iz Intelovega tabora. Praznino je zapolnil Pentium 4 z dodatno oznako »Extreme Edition«.
Podjetje Wolfram Research je z novo, peto različico Mathematice praznovalo petnajst zelo uspešnih let najbolj priljubljenega simboličnega računskega orodja. Kot kaže, pa bo njihov izdelek postal pomemben tudi na numeričnem področju.
X5150 in P3150 sta oznaki večnamenskih pisarniških naprav, ki so jih pred kratkim predstavili v Lexmarku. Obe združujeta v eni napravi brizgalnik, ploski optični bralnik in kopirni stroj, dodatna programska oprema pa lahko napravo izkorišča tudi kot faks, ki pa ne more delovati neodvisno od računalnika (vanj mora seveda biti vgrajen faks/modem).
Doslej je veljalo, da je Sony Ericssonov P800 najzmogljivejši križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom, saj je najbolje združeval lastnosti in prednosti obeh naprav. Zdaj ga je njegov naslednik dovolj prepričljivo prekosil.
Nokia je ponudila telefon z oznako 6600, ki bo v njihovi ponudbi nadomestil že več kot leto dni star model 7650.
Programi za PocketPC so, če se seveda držimo pravil in za programsko opremo plačujemo, ponavadi plačljivi. Še tako enostaven in preprost pripomoček je navadno na voljo za nekaj dolarjev, medtem ko je preizkusna različica časovno ali funkcionalno omejena. Je pa tudi nekaj uporabnih programov, ki so povsem zastonj.
Microsoft je v operacijski sistem Windows z vsako različico vgrajeval vse več namenskih programov - od spletnega brskalnika Internet Explorer prek poštnega odjemalca Outlook Express do predvajalnika večpredstavnih vsebin Media Player. Drugim izdelovalcem programske opreme to seveda ni bilo všeč, saj uporabniki Oken niso bili "prisiljeni" kupovati njihovih programov, ampak so lahko uporabili brezplačno Microsoftovo rešitev. Tako izkoriščanje monopola na trgu programske opreme so preganjali tudi pravosodni organi, a z omejenim uspehom. Microsoft se je posluževal trikov: na namizju in v menuju Start na primer ni bilo bližnjice do programa Media Player, čeprav je bil nameščen.
Ena izmed (težjih) nalog skrbnikov računalniških omrežij in sistemov je nadzor nad nameščeno programsko opremo in postavitvijo računalnikov. Obstajajo zelo dobri in praviloma tudi zelo dragi namenski programi (Microsoft SMS server itd.), ki nam tovrstno delo olajšajo in avtomatizirajo. Če pa ni dovolj sredstev za nakup tovrstnih programov, si lahko pomagamo z odprtokodnimi rešitvami, ki jih razvijajo navdušenci. Ena takih je Windows Inventory, ki je plod izkušenj sistemskega administratorja iz Avstralije Marka Unwina.
V svetu digitalnih projektorjev že kar lep čas obstajajo tudi modeli, ki se ponašajo z zelo majhnimi merami in težo. Kar precej smo jih že preizkusili, a z Infocusovim ultra-lahkim modelom LP120 se le stežka kateri kosa. Trdno ohišje iz magnezijeve zlitine je oblikovano dokaj nestandardno, saj je razmeroma široko, a zato precej manj globoko. Z nekaj več kot petimi centimetri višine, devetimi centimetri globine in 24 centimetri širine ga je tako mogoče zlahka nositi tudi v manjši torbici (recimo poleg prenosnega računalnika). Zaradi širine je projektor nekoliko bolj stabilen, kot je to primer pri večini najmanjših projektorjev. Teža ne dosega niti kilograma.
Longhorn, naslednja različica Oken, je bila najavljena že leta 2001, še preden je luč sveta uradno ugledal Windows XP. Na voljo naj bi bila leta 2004, "sedaj pa menda čisto zares" leta 2006; pod imenom Windows Vista. Takoj po uradnem poimenovanju je Microsoft razvojno različico beta 1 prepustil v preizkus razvijalcem in novinarjem. Preizkusili smo 32-bitno različico, čeprav je Vista na voljo tudi s 64-bitnimi ukazi.
O tem, da je treba za pridobitev priključka ADSL pri nas obvezno kupiti tudi priključek ISDN (in zakaj), je bilo prelitega že veliko črnila. Ostaja dejstvo, da je to bila tržna (in seveda monopolistična) poteza Telekoma, ki je s tako vezano prodajo financiral posodobitev svojega omrežja. Tehničnih razlogov za to namreč ni, saj lahko ADSL deluje tako prek navadnih (t.i. POTS) in ISDN priključkov, le naprave (modemi) morajo biti prilagojene enemu ali drugemu (t.i. ADSL modemi A so prilagojeni analogni telefoniji in zavzamejo večji frekvenčni pas in bi ob priklopu na ISDN omrežje povozili govorni del spektra). Kot kaže, bo septembra tega končno konec, že danes pa lahko tovrstno storitev kupimo pri SiOLu. Zakaj le pri SiOLu? Protekcija seveda, ki pa je tokrat povezana z denarjem in ne z znano Telekomovo birokracijo. Za kaj takega mora namreč ponudnik ADSL imeti v lasti lastne DSLAMe (dostopne točke za priklop uporabnikov ADSL), postavljeni pa morajo biti v kolokaciji v Telekomovih prostorih. SiOL to menda ima in to po vsej Sloveniji (kako jih je "kupil", je pa verjetno že druga zgodba).
VMware Workstation je v peti različici še boljši kakor doslej, navidezni računalniki pa znajo v novem okolju početi že domala vse tisto, kar znajo operacijski sistemi početi na goli "železnini". Nadgradnja je še posebej zanimiva za tiste, ki preizkušajo delovanje računalnikov in programov ob različnih pogojih delovanja.
Program Acrobat je za podjetje Adobe zelo pomemben, zato nenehno dodajajo nove zmožnosti in lastnosti, ki širijo njegovo namembnost in uporabnost. Sedma različica prinaša zanimive novosti, zlasti pri skupinskem delu in integraciji v druge programske pakete. Pa tudi lepo presenečenje - od nedavnega je na voljo s slovenskim uporabniškim vmesnikom.
Adobov Photoshop razveseljuje (in jezi) svoje uporabnike že petnajst let. Uporabljajo ga tako amaterski kot profesionalni uporabniki. Novo različico, že deveto po vrsti, so pri Adobu poimenovali Photoshop CS2. Poleg nove številke v imenu prinaša nova različica nekaj zelo uporabnih orodij in izboljšav, ki koristijo pri obdelavi digitalnih fotografij. Kot novost pa mu družbo delata program Adobe Bridge in dodatek Camera Raw 3.1.
Na enem najbolj razvitih telekomunikacijskih trgov - slovenskem - imamo le enega ponudnika UMTS, a je začel uradno delovati med prvimi na svetu. Sicer "predkomercialno" in ne brez manjših težav, a vendarle. Uporabnikom v prestolnici in na njenem letališču so tako na voljo vse storitve tretjega rodu, med letom pa naj bi jih dobili še v drugih mestih. Tehnološko gledano, je UMTS znaten korak naprej in predvsem odpira dodatno frekvenčno območje, zraven pa ponuja še hiter prenos podatkov, videotelefonijo in izboljšane lokacijske storitve. Čas bo pokazal, ali si uporabniki vsega tega tudi res želijo. Glede na velike finančne vložke v UMTS po vsem svetu bržkone ni pričakovati neuspeha tretjega rodu, se bodo pa najbrž morali v oddelkih za trženje še precej potruditi, da bodo uporabniki odkrili vse prednosti te storitve.
Ko je nastajal ta članek, je Mobitel ponujal zgolj en mobilni telefon UMTS, Motorolo A835. Pri uvozniku Nokie, Telerayu, nam je uspelo dobiti tudi Nokio 7600, Mobitel pa nam je posodil testni aparat Nokia 6650, ki ga uporablja za preizkušanje lastnega omrežja.
Prvi zapiski starih civilizacij na papirju (oz. papirusu) so zdržali tisočletja. Z današnjo digitalno tehnologijo ne moremo računati na kaj takega in tega se moramo zavedati. Odtisi na papirju, še posebej, če jih natisnejo tiskalniki (in še posebej brizgalniki), bodo večinoma hitro zbledeli, vsekakor pa ne bodo zdržali stoletja, kaj šele tisočletja dolgo. In če preskočimo drugam - magnetna tehnologija podatke izgubi v nekaj letih, če jih slučajno obdrži, pa je težko računati, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati, še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, pa tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) se že sliši, da lahko gredo take "trajne" varnostne kopije zelo hitro v nič.
Dolgo napovedovani (uporaben) Siemensov križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom je končno prišel v Slovenijo.
Zakaj bi glasbo MP3 in filme DivX gledali in poslušali zgolj na računalniku, če pa jih lahko povežete z glasbenim in TV sistemom v dnevni sobi? Pri tem sta vam lahko v pomoč spodaj opisana izdelka.
Nekako smo že vajeni, da je večina brizgalnih tiskalnikov narejenih tako, da na zgornji strani vstavimo papir, med tiskanjem ga vlečejo navzdol skozi mehanizem, na koncu pa ga na sprednji strani izpljunejo. Sistem je dober zato, ker lahko tako vstavljamo tudi trši papir (npr. pisemske ovojnice), ki ne prenese pretiranega zvijanja. Po drugi strani je sistem slab, kajti papir moramo v podajalnik vstaviti šele tik pred tiskanjem in ga ne moremo za stalno pustiti v tiskalniku, ki bi bil s tem vedno pripravljen za tiskanje. Oziroma ga lahko, a večina podajalnikov je narejenih tako, da se tako vstavljen papir po nekaj dnevih ukrivi. To pomeni, da so tudi natisnjeni izdelki ukrivljeni.
Večina spletnih strani podjetij in posameznikov gostuje pri ponudnikih internetnih storitev, saj je to ceneje od postavitve in predvsem vzdrževanja lastnega spletnega strežnika. Ker v takih primerih strežnik ni postavljen doma, temveč nekje drugje, je treba spletne strani urejati doma in jih pozneje naložiti v oddaljeni strežnik, to pa je lahko zamudno. Nekaj časa lahko prihranite z namenskim programom za usklajevanje in posodabljanje datotek za spletne strani, ki prenese le tiste datoteke, ki smo jih spremenili.
Že kar nekaj časa sta svetova prenosnih in ročnih računalnikov ločena. Prvi so nekoliko večji, vanje je vgrajen "pravi" disk, večinoma "prava" Okna in nasploh so funkcionalno enako zmogljivi kakor namizni računalniki. Drugi so, nasprotno, majhne stvarce, ki sedejo v žep, nimajo mehanski delov, imajo bistveno večjo trajnost akumulatorja in se nekako trudijo, da bi bili funkcionalno podobni velikim računalnikom (nameščeni pisarniški programi), toda očitno je, da to niso in nikoli ne bodo v popolnosti.
V času stalnih in hitrih internetnih priključkov je varnost računalnika bistveno bolj na udaru kakor pred nekaj leti. Ogledali smo si že, kako se ubraniti pred virusi, vohunskimi programi in nezaželeno elektronsko pošto, danes pa so na vrsti še požarni zidovi - programi, ki nas varujejo pred internetnimi napadi od zunaj in pred nevarnostjo od znotraj. Ogledali smo si tri požarne zidove za rabo doma, strežniške in profesionalne izvedenke z zahtevnejšimi možnostmi uporabe pa za OS Windows praviloma niso zastonj ali poceni.
Ponudba digitalnih projektorjev LCD je pestra, cene pa že bistveno nižje, kot pred dvema letoma. Tokrat smo preizkusili dva srednje zmogljiva Panasonicova modela.
Jizer omogoča vpisovanje datuma in drugih podatkov neposredno na digitalne fotografije - tako boste lažje vedeli, kdaj in kako je bila fotografija posneta, tudi, če jo natisnete.
Programski paket FirstDefense ISR je namenjen varovanju namestitve operacijskega sistema pred programskimi napakami - virusi, slabo nameščenimi gonilniki in drugimi nezgodami.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
