Fujitsu-Siemensov novi predstavnik v srednjem razredu se imenuje Amilo Pro V3545. Gre za lepo oblikovan prenosnik iz kakovostne črne plastike, s srebrnimi dodatki in belo tipkovnico. Obljublja solidne zmogljivosti za ne preveč denarja in to mu nekoliko tudi uspeva.
Toshibin najcenejši prenosnik meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je bolj kot tehnična zmogljivost in opremljenost pomembna cena. Računalnik tako uporablja razmeroma star Intelov procesor Celeron M s taktom 1,46 GHz in vključuje le 512 MB pomnilnika. Pravzaprav se ne sliši tako zelo slabo, vendar dobimo v prenosniku nameščeno Windows Visto Home Basic Edition, to pa strojne zahteve opazno zviša. Četudi gre za najosnovnejšo različico novega operacijskega sistema (mimogrede, prvo, kar opazimo, je to, da v tej različici "manjka" grafični vmesnik Aero). Tako je računalnik pri delu na akumulator (v katerem varčuje z energijo) blizu meje neuporabnosti (razen deskanja), saj je procesorski takt še dodatno znižan. Pozneje smo zaradi potreb meritev naložili operacijski sistem Windows XP Professional Edition, s katerim se je računalnik bistveno bolje obnašal.
Pri novi različici Toshibinega satelita, A100-003, gre za zelo zmogljiv prenosnik po dokaj sprejemljivi ceni. Slednje tudi zato, ker imamo zdaj dva zastopnika Toshibinih računalnikov in to je nekoliko znižalo končne cene ...
Novi model iz serije Latitude, 131L, je prvi Dellov prenosnik z AMDjevim procesorjem. A žal se ne izkaže najbolj. Kljub temu da sodi med cenejše prenosnike, smo bili razočarani nad njegovimi zmogljivostmi. Pri poslovnem indeksu Winstone 2004 se je izkazal zelo slabo, malce bolje je bilo pri večpredstavnem indeksu, a vendarle pod pričakovanji. Poleg dvojedrnega Turiona 64 X2 s taktom 1,8 GHz, imamo še 512 MB delovnega pomnilnika, čeprav si tu grafična kartica odvzame še 64 MB. Končni rezultat je torej dovolj za brskanje po spletu in nezahtevna pisarniška dela. Tudi grafična kartica ni ravno zadnji krik mode. Pri programu 3D Mark 2000 SE smo namerili rezultat 4723; to je vendarle dovolj za malce starejše igre. Čeprav ima prenosnik nalepko, ki trdi, da je "Vista Capable", je to bolj za silo kot zares.
Čeprav se zdi, da prenosniki vse bolj nadomeščajo navadne namizne računalnike, se vendarle najde nekaj ultra lahkih modelov, ki so namenjeni bolj ali manj zgolj delu na terenu. Dellovo orožje v tem razredu je model Latitude D420, naslednik modela Latitude D410. Pri teh prenosnikih seveda takoj opazimo skromne mere, dobrodošla pa je tudi nizka teža, ki je pri Dellu le 1,36 kilograma. Prenosnik deluje elegantno in predvsem kakovostno. Tipkovnica je solidna (to velja tudi za postavitev in velikost tipk), le malce pretrda, a se tudi tega hitro navadimo. Pograjati pa moramo hrapave znake na tipkah. To zna biti precej moteče, dobili pa smo občutek, da bi se znali znaki tudi odluščiti. Čez sledilno ploščo nismo imeli pripomb, dobrodošel je dodatek krmilne paličice. Na zgornji in spodnji strani sledilne plošče sta po dve tipki, med spodnjima pa je bralnik prstnih odtisov. Slednjega bi takoj zamenjali za kakšno dvosmerno tipko, ki bi nadomeščala kolesce na miški. Zaslon ima za svojo velikost (12,1 palca) visoko ločljivost, 1280 x 800 pik, a to ni moteče. Sicer ima tipalo, ki skrbi za uravnavanje svetlosti, a lahko tudi to ročno spremenimo.
LifeBook E8210 je zelo eleganten prenosnik s črno zunanjostjo, svetlo sivo notranjostjo in belo tipkovnico. Strojna oprema je odlična, priključkov pa veliko. Uporablja novi Intelov procesor Core 2 Duo pri 2,0 GHz, podprt z 1 GB pomnilnika, kar se pozna na dobrih rezultatih pri hitrostnih preizkusih. Le akumulator celote ne dohaja najbolje, z dobrimi tremi urami delovanja sodi nekako v povprečje pri primerljivih prenosnikih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
