Podjetje Nashuatec, ki se posveča predvsem pisarniškim izdelkom srednjega ali višjega cenovnega razreda, je razvilo pravega posebneža, MP C1500sp. Na našem preizkusnem stroju je sicer pisalo Ricoh, saj je bil razvoj dejansko opravljen tukaj (Ricoh ima v lasti blagovno znamko Nashuatec), vendar se bo pri nas prodajal Nashuatecov model.
FS-1016MFP je Kyocerina najosnovnejša laserska večnamenska naprava in je namenjena predvsem manjšim podjetjem.
Doslej edinemu Canonovemu barvnemu laserskemu tiskalniku LBP5200 se je pridružil nov - LBP5000. Malce čudno, da ima novejši model manjšo številčno oznako, a je poglavitni razlog za to zmogljivost. Že na prvi pogled bi rekli, da smo podoben tiskalnik že nekje videli, same lastnosti pa potrdijo, da je skoraj enak kot Hewlett-Packardov LaserJet 2600, ki smo ga preizkusili septembra 2005. Spomnimo se, da sme Canon po pogodbi tehnologijo, ki jo razvija za HP, uporabiti za lastno prodajo šele dosti pozneje.
Pri čedalje večji količini najrazličnejših informacij in podatkov, se marsikomu čez čas nabere tudi zajetna količina nosilcev CD ali DVD. Če jih ne označimo pravilno, je kaj hitro zmeda, za iskanje želenega podatka pa lahko porabimo silno veliko časa.
Skupino novih Kyocerinih laserskih tiskalnikov zaenkrat sestavljajo štirje modeli, FS-2000D, FS-3900DN, FS-4000DN in posebnež A3 - FS-6950DN. Poglavitna novost je uporaba pozitivno naelektrenega valja, s čimer je med delom močno zmanjšano oddajanje ozona. Tiskalniki so tudi bistveno tišji kot njihovi predhodniki, po občutku pa lahko rečemo, da so tišji tudi nasploh. Le model 4000 je nekoliko glasnejši, bržkone zaradi "hitenja". Kakovost tiska je pri vseh štirih modelih skorajda enaka, saj vsi uporabljajo povsem enako tehnologijo.
V pestri izbiri Canonovih izdelkov se je znašel novi Pixma iP6600D, šestbarvni foto tiskalnik, mali domači foto laboratorij, ki za delovanje niti ne potrebuje računalnika. Poudarek so dali v Canonu predvsem tiskanju slik s pomnilniških kartic, saj jih lahko pregledujemo prek velikega zaslona LCD, ki po diagonali meri kar devet centimetrov. Tako lahko slike naknadno obrežemo, vrtimo ali pa zgolj polepšamo z različnimi nastavitvami. Slike je mogoče tiskati tudi neposredno iz fotoaparata, saj podpira PictBridge, lastniki mobilnih telefonov z zmogljivejšimi fotoaparati pa bodo veseli infrardečega vmesnika, prek katerega lahko pošiljajo slike tiskalniku. Tisti, ki jim je to premalo, si lahko dokupijo še modul bluetooth. Tako kot že večina Canonovih tiskalnikov zmore tudi iP6600D tiskati na plošče CD oz. DVD. Zelo dobrodošel je tudi dodaten podajalnik papirjev, da lahko v enem hranimo papirje velikosti A4, v drugem pa foto papirje manjših mer. S tem se izognemo prelaganju in nastavljanju širine papirja, kadar želimo tiskati na foto papir, ki naj bi ga glede na zmogljivost tiskalnika kar pogosto potrebovali.
Barvni laserski tiskalnik C5450n se uvršča med zmogljivejše Okijeve tiskalnike. Na videz je popolnoma enak šibkejšemu modelu C3200n, le na zadnji strani opazimo poleg omrežne in USB povezave še priključek za vzporedno povezavo. Tudi v notranjosti bomo zelo težko odkrili kakšno razliko. Oba uporabljata tehnologijo LED namesto klasičnega laserja. Edina vidna razlika je le v oznaki barvila (tonerja), ki pa ga lahko kljub temu vgradimo v šibkejši model in tako za nekaj dodatnih tisočakov natisnemo kar dva tisoč strani več. Obratno zamenjavo so preprečili zgolj s koščkom plastike, ki ga lahko z malo spretnosti odstranimo. Le menjava valja je preprečena s tipalom. Druge komponente lahko brez težav zamenjamo. Bistvena razlika pri Oki C5450n je skrita očem. Ima namreč zmogljivejši procesor, 128 MB vgrajenega pomnilnika, možnost razširitve še s 256 MB, vgradimo lahko tudi disk, namesto posnemanja GDI pa ima C5450n PCL in postscript. Tudi v sami hitrosti tiskanja je razlika, vendar dosti manjša, kot smo pričakovali. Uporabniški vmesnik je dokaj razumljiv, saj je od predhodnika dodatno naphan z možnosti. Seveda lahko tudi te natisnemo na papir, za boljši pregled. Tiskalnik lahko prav tako upravljamo prek spletnega brskalnika, saj je omrežni modul še naprednejši kot pri C3200n. Tiskalnik je zato namenjen bolj skupni pisarniški rabi. Le tako lahko namreč popolnoma izkoristimo napredni omrežni vmesnik. Ker gre le za razred zmogljivejši tiskalnik, bi lahko omogočili dokup dodatnih predalov za papir, a je na voljo le en predal in večnamenski podajalnik. Možno je dokupiti še modul za tiskanje na obe strani, pri modelu C5450dn pa je to že vgrajeno.
Med HPjevimi posebnimi večnamenskimi napravami se v sam vrh uvršča HP Photosmart 3310. Gre za pravega posebneža, ki mu praktično ne manjka nič. Dobesedno naphan je z vsemi (morda tudi nepotrebnimi) priboljški. Zato je dokaj orjaški, pozornost pa vsekakor pritegne predvsem čudovit, kar devet centimetrov velik zaslon. Poleg velikega zaslona je bogato opremljen tudi z različnimi vrstami povezav, od USB pa do WLAN, možnostjo tiskanja slik z negativov, pomnilniških kartic, neposredno iz fotoaparata (PictBridge), in tiskanjem slik kar z video posnetkov. Morda se zdi ta možnost trenutno skorajda neumna, a čedalje več digitalnih fotoaparatov zmore zajemati video v dokaj kakovostnem formatu. Zajemanje slik z videa v računalniku pa le ni tako preprosto opravilo. A ker tiskalnik uvrščamo med večnamenske naprave, se spodobi, da premore tudi pošiljanje faksov in fotokopiranje. Zanimiva novost je tudi uporaba šestih ločenih barvnih kartuš, katerih menjava je otročje lahka.
Hewlett Packard v zanimivi zbirki večnamenskih naprav ponuja tudi izbor večnamenskih foto tiskalnikov. Photosmart 2575 je najosnovnejši tiskalnik tega razreda. Tako kot pri večini HPjevih tiskalnikov lahko namesto kartuše s črnim barvilom poleg barvne vstavimo tudi foto kartušo in ga s tem spremenimo v šestbarvni foto tiskalnik. Vendar to ni edini razlog, zakaj se uvršča med posebne večnamenske naprave. Bolj izstopa po šest centimetrov velikem zaslonu LCD, s pomočjo katerega lahko popravljamo in za tiskanje pripravimo slike na pomnilniški kartici. Tudi pri kopiranju dokumentov ali slik nam prav pride kakšna dodatna nastavitev oz. možnost kopiranja le delčka slike, za katere bi praviloma že potrebovali računalnik. S tem so v HPju zelo zmanjšali odvisnost tiskalnika od računalnika, saj ta pride prav le še pri tiskanju dokumentov in optičnem branju.
V zelo široki Okijevi ponudbi sodi model C3200n med najosnovnejše barvne laserske tiskalnike. Tako kot mnogi Okijevi tiskalniki tudi ta ni čistokrvni laserski tiskalnik. Namesto mehanizma, ki laserski žarek usmerja na valj, pri Okiju uporabljajo vrstice LED diod, ki neposredno (brez pomoči kakršnegakoli mehanizma) svetijo na valj. S tem načinom so lahko tudi prihranili malce prostora, pa vendar je sam tiskalnik dokaj velik. Z merami 34 × 40 × 52 centimetrov zasede kar nekaj prostora na delovni mizi. No, med samim delovanjem ni glasen. Glede na to, da tiskalnik ni namenjen zelo pogosti rabi, je mogoče zamenjati skoraj vse komponente. Možna je seveda menjava barvila (tonerja), valja z barvilom, grelne in transportne enote. Ostane zgolj le ohišje z elektroniko in pogonom. Vgradnja delov oz. potrošnega materiala je silno preprosta, a če smo nekoliko nepozorni, lahko hitro pomešamo vrstni red barvil oz. valjev, saj so oznake majhne in niso na pravem mestu. Zamenjave pa niso niti mehansko niti elektronsko preprečili.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
