Čeprav prenosnike preizkušamo v vsaki številki, smo se tokrat odločili za večji preizkus teh modelov, pri čemer smo se še posebej pozabavali tudi z barvno pravilnostjo vgrajenih monitorjev. Zanje smo tudi zahtevali, da morajo biti v širokem formatu.
Prenosni predvajalniki glasbe so danes že skorajda "obvezna oprema" vsaj bolj mobilnih uporabnikov. Majhne, uporabne in hkrati cenovno ugodne izdelke najdemo na vsakem koraku - prodajajo jih celo v bolje založenih supermarketih, da o spletnih prodajalnah niti ne govorimo. Naslednji logični korak v razvoju so predvajalniki, ki poleg glasbenih predvajajo tudi datoteke z video zapisom.
Zasloni LCD danes niso več nobena tehnična novost, saj so že kar nekaj časa najpogostejši izbor uporabnikov. Zasloni s katodno cevjo se umikajo iz vsakdanje rabe, tako da večina izdelovalcev teh modelov niti ne izdeluje več, le še prodajajo stare zaloge.
Poznate koga, ki ne bi imel težav z nezaželeno pošto ali načinom, kako temu narediti konec? Popolne rešitve zaenkrat žal ne moremo predstaviti. Morda bo to mogoče takrat, ko se bo izmenjava e-poštnih sporočil korenito spremenila, kajti vsem manjšim spremembam se podjetja oz. subjekti, ki razpošiljajo nezaželena sporočila, kaj hitro prilagodijo.
Dandanes se že skorajda vsak mobilni telefon višjega razreda ponaša z nazivom "pametni telefon". Pri tem seveda ne gre za kakšno dejansko pamet ali inteligenco, temveč predvsem za dodatne možnosti, ki jih te naprave omogočajo poleg telefoniranja.
Ni pomembno, koliko diskovnega prostora imamo na voljo, le vprašanje časa je, kdaj ga bomo v celoti napolnili. Omrežni diski (NAS - Network Attached Storage) poskušajo to težavo omiliti. Obljubljajo, da je dodajanje novega in novega diskovnega prostora enostavno in poceni. Pa je res?
Slovita Heraklitova misel panta rei oziroma vse teče je v računalništvu dobila sestrico: vse greje. Mnogi so v teh poletnih dneh po nekaj minutah dela za računalnikom začudeno obsedeli z zamrznjenim sistemom ali - še huje - po nenadnem samodejnem zagonu ostali brez podatkov. Vroče je namreč tudi komponentam v zadušljivih računalniških ohišjih.
Spletni dnevniki ali blogi so trenutno precej kontroverzna tema pogovorov. Medtem ko eni trdijo, da se zaradi blogov spreminja svet, še posebej novinarski, so drugi do njih bistveno bolj skeptični in poudarjajo, da je število bralcev in piscev zanemarljivo v primerjavi s številom uporabnikov drugih medijev. Očitno pa je, da so blogi vroča tema, saj praktično ni več revije, časnika ali oddaje, v kateri ne bi bilo vsaj nekaj besed namenjenih zadnjemu fenomenu interneta. Večina člankov govori o tem, kaj so blogi in kaj je njihov namen. Upamo si trditi, da skoraj vsak uporabnik interneta že zna odgovoriti na ti dve vprašanji. Tokrat bomo šli korak dalje in poskušali razkriti, kako se povprečen internetni uporabnik loti pisanja svojega bloga.
Računalniške naprave in tiste, ki jih navadno uvrščamo med zabavno elektroniko, se čedalje bolj prepletajo in ker v naši reviji pišemo o digitalnih fotoaparatih ali, recimo, predvajalnikih MP3, se spodobi, da si ogledamo tudi digitalne videorekorderje. Konec koncev je v vsakem vgrajen čisto navaden "računalniški" zapisovalnik DVD in disk.
Večnamenske naprave so se dodobra uveljavile v podjetjih, svoj pohod pa nadaljujejo tudi v manjših pisarnah in po domovih. Pri brizgalnih tiskalnikih so te naprave po prodaji že dohitele "navadne" brizgalne tiskalnike, saj za le nekaj tisočakov več omogočajo tudi optično branje in fotokopiranje. Podobno se zdaj dogaja tudi pri laserskih večnamenskih napravah.
Zapisovalniki DVD so se v naših računalnikih že povsem udomačili. Spodoben zapisovalnik stane le še okoli 10 tisočakov, tudi nosilci so na voljo za manj kot 100 tolarjev za kos. Zato ni presenetljivo, da so iz računalnikov že skoraj povsem izrinili le nekaj tolarjev cenejše zapisovalnike CD.
V prejšnji številki smo ugotovili, da se ploski televizorji zaradi večje ločljivosti in digitalne narave svojih zaslonov precej bolje znajdejo v navezi z računalnikom in so pravzaprav eden od vzrokov, da se peceji čedalje pogosteje naseljujejo tudi v dnevnih sobah. A teorija je eno, resnično življenje pa pogosto nekaj drugega, zato smo se odločili, da preizkusimo nekaj televizorjev LCD in si od blizu ogledamo, kakšne so razlike med njimi.
V času digitalne fotografije je po eni strani res nepotrebno imeti slike na fotografskem papirju, saj jih je bolje pregledovati na računalniškem zaslonu ali celo televizorju, kakor pa listati po albumih, ki po možnosti zasedejo še veliko prostora. Pa vendar marsikdo še vedno prisega na klasični fotografski papir.
Računalnik v dnevni sobi namesto na računalniški monitor največkrat priključimo na televizor. V nadaljevanki o domačem peceju smo že večkrat omenili, da je klasični televizor s katodno cevjo zaradi omejene ločljivosti in prepletene slike le pogojno uporaben za prikaz računalniške slike. A klasičnim televizorjem so šteti dnevi, saj so televizorji s plazemskimi zasloni in zasloni LCD čedalje cenejši.
Navigacijski sistemi, ki temeljijo na sistemu za globalno pozicioniranje GPS (Global Positioning System), danes niso več nobena tehnološka novost, saj so v civilni sferi že vrsto let v rabi predvsem pri plovbi pa tudi v boljših avtomobilih. So pa v zadnjih letih nastale številne ročne navigacijske GPS naprave, ki omogočajo natančno navigacijo z zemljevidi in zanimivimi orodji, ki so v pomoč različnim ciljnim skupinam. Poleg tega izdelovalci ponujajo tudi različne zunanje module, ki jih lahko povežemo z napravami, kot so računalniki, ročni računalniki pa tudi mobilni telefoni, in s tem razširimo njihovo uporabnost tudi na področje elektronske navigacije. Ciljne skupine uporabnikov, na katere merijo podjetja, so seveda različne, vsem pa je skupna potreba po čim natančnejšem in čim hitrejšem orientiranju v prostoru. Raba takih rešitev tako sega od pohodnikov, turistov ali kolesarjev, ki si vedno želijo vedeti, kje so in se nočejo "izgubljati" v širnem svetu, pa do resnejših uporabnikov, ki navigacijo potrebujejo za učinkovitejše ribarjenje, letanje, skakanje s padali ipd. Ne nazadnje so velika ciljna skupina tudi profesionalni uporabniki, kot so npr. gozdarji, lovci in seveda tudi vojska ali policija. Konec koncev je mogoče sprejemnike GPS v kombinaciji z drugimi tehnologijami (kot je npr. tehnologija GSM) uporabljati tudi za slednje ljudem, vozilom, plovilom in drugim gibljivim objektom.
Pri grafičnih procesorjih razvoj še vedno poteka z nezmanjšano hitrostjo. nVidia in ATI neprestano dihata drug drugemu za ovratnik, izdelovalci računalniških iger pa postavljajo vedno nove meje in zahteve.
Zvočniki sicer že dolgo sodijo k osnovni opremi vsakega osebnega računalnika, a jim marsikdo ne nameni prav veliko pozornosti in se zadovolji s cenenimi plastičnimi modeli, ki si komaj zaslužijo naziv zvočnik. A to seveda ne pomeni, da računalnika ne moremo opremiti s spodobnimi zvočniki in z njimi uživati v dobri glasbi.
Elektronska pošta je že pred leti postala prevladujoč način pisne komunikacije, pravzaprav je v marsičem izpodrinila klasično pošto. Če smo še pred leti vse uradne zadeve urejali po klasični priporočeni pošti, je dandanes elektronska pošta tudi za večino teh opravil precej enostavnejša in hitrejša alternativna možnost. No, zaradi (še vedno) nezanesljive dostave prejemniku in predsodkov v zvezi s pomembnejšo pošto se klasična pošta na tej ravni še vrsto let ne bo poslovila. V svetu osebne komunikacije pa je povsem drugače, saj boste že težko našli koga (vsaj v mlajši generaciji), ki s svojimi prijatelji komunicira po klasičnih pismih - hitrost, enostavnost, večinoma pa tudi brezplačnost elektronske pošte so očitno nepremagljivi aduti. Kljub temu se v zadnjem času že zdi, da tudi elektronska pošta pri nekaterih (zasebnih) namenih izgublja bitko s programi za takojšna sporočila - instant messaging, a to je že druga zgodba, o kateri smo se razpisali v oktobrski številki.
Nad vremenom se razburjamo bolj ali manj vsi, zelo verjetno tudi sami vremenarji. Še več, jezimo se tudi na vremenarje, čeprav nam je vsem jasno, da za muhavost narave niso nič krivi. A tehnika je že tako napredovala, da smo lahko vremenarji kar sami in se bomo potemtakem tudi razburjali sami nase. No, če že pri napovedi ne bomo vedno natančni, bomo imeli vsaj natančne vremenske podatke za okolico našega doma. Govor je o vremenskih postajah, pa ne tistih, ki jih pod tem imenom za nekaj tisočakov prodajajo v supermarketih, temveč tistih resnih, ki jih lahko priklopimo na računalnik in prek njega v splet.
Spletne strani so prepredene z različnimi vsebinami, tako besedilnimi kot grafičnimi, zvočnimi in video. Slednje so postale zanimive predvsem v zadnjih letih, ko so širokopasovni dostopi dosegljivi tudi povprečnemu uporabniku spleta. Ker pa gre pogosto za vsebine, ki jih avtorji ne želijo dati vsakomur prosto na razpolago, se z različnimi pristopi onemogoča enostavno prenašanje teh vsebin na disk domačega računalnika. Najpogosteje snovalci spletnih strani v ta namen skrivajo pravi spletni naslov datotek z video (ali drugimi) vsebinami za kakšnim vmesnim naslovom, v še bolj "prebrisanih" primerih pa tudi za javansko kodo ali v kodo ActiveX. Seveda pa se zgodi, da bi si kak posnetek kljub tem zvijačam želeli imeti v domačem računalniku, pa četudi le zato, da ne bi vedno znova čakali na to, da se kak filmček naloži s spletne strani, ali pa morda zato, da bi ga zgolj pokazali kakšnemu prijatelju. O legalnosti takega "presnemavanja" so se v okvirih razpisali drugi, tu pa bomo prerešetali možnosti, da te vsebine čim uspešneje prenesemo, ne glede na to, kje jih najdemo.
Kamere, ki jih priključimo na USB, so danes razširjene tako med domačimi kot tudi med poslovnimi uporabniki. V kombinaciji s širokopasovnim dostopom do interneta so nam prinesle novo razsežnost sporazumevanja in tako so ad-hoc video konference postale resničnost. A pri tem se, vsaj za to vrsto kamer, njihova uporabnost počasi konča. Poglavitna težava je seveda to, da je kamera vezana na računalnik oz. na dolžino kabla, ki jo loči od njega.
Trg procesorjev za osebne računalnike že precej let obvladujeta dve podjetji: AMD in Intel. V tej industrijski veji so namreč za razvoj in proizvodnjo potrebna velikanska vlaganja, ki jih zmorejo le redki.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
