Morebiti se bo zdelo neverjetno, a povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah je v zadnjih letih bolj kot nove računalniške igre spodbujalo rudarjenje kriptovalut. Izračunavanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. A stvari se vračajo v ustaljene okvire tudi v grafičnem svetu …
Najboljše, kar ta hip premore AMD v svetu vsestranskih procesorjev, so modeli A10. Preizkusili smo tudi pred kratkim predstavljeni model A10-7860K, ki se poimensko (pa tudi po zmogljivostih) uvršča med modela A10-7850K in A10-7870K. Marsikdo bi se popraskal po glavi, češ čemu še en procesor v tako ozkem segmentu, a A10-7860K bo na dolgi rok nadomestil oba omenjena predhodnika. Poleg mlajše letnice zasnove in izdelave govori zanj predvsem nižja termalna ovojnica (65 namesto 95W). Znižanje porabe energije za tretjino je v sodobnem svetu procesorjev hvalevreden (in opazen) dosežek. Procesor se manj greje, zato lahko dlje časa ostane v t. i. pospešenem načinu delovanja. Za to, da bi se kljub temu ločil od najzmogljivejših primerkov svoje družine, pa skrbi zajezitev frekvenčnega takta grafičnega srca pri 757 MHz (najboljši zmorejo tovarniških 866 MHz).
Osrednji procesor je digitalno srce računalnika. Tako kot najpomembnejši organ v telesu tudi procesor v računalniku skrbi za kar najhitrejše premetavanje ničel in enic. A tudi ljudje s slabim srcem lahko dočakajo spoštljivo starost. Kaj pa računalniki s počasnejšimi procesorji? Vsekakor.
Občutek imamo, da so strojne zmogljivosti računalnikov danes manj pomembne od zmogljivosti telefonov in tablic. A tako je le zato, ker so osebni računalniki že davno presegli mejo, ko so že vsi po vrsti »hitri«. Kljub temu so med njimi tudi »malce počasnejši«, pa tudi »zelo hitri«. Predvsem pa hitro opazimo razlike v ceni.
Podjetje Gigabyte je danes eden vodilnih ponudnikov miniaturnih računalnikov, saj ima v ponudbi več kot ducat modelov, najdemo celo miniaturneža z vgrajenim projektorjem. Male namizne računalnike trži pod imenom BRIX, preizkusili smo dva modela. Obema je skupno to, da sodita med t. i. barebone sisteme, kar pomeni, da se v ohišju skriva le osnovna plošča s procesorjem, uporabnik pa mora sam vgraditi pomnilnik in disk. V lični škatli tako najdemo le še nosilec VESA za pritrditev mini računalnika na hrbtno stran računalniškega monitorja.
Kot ugotavljamo, so danes že najcenejši (in najmanjši) računalniški sistemi dovolj zmogljivi za zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema in večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi kakšnega dokumenta.
Prodaja namiznih računalnikov se zadnja leta znatno zmanjšuje. Nadomeščajo jih predvsem prenosni računalniki in tablice, del prodajnih številk pa večjim bratom odščipnejo tudi malčki, tako imenovani nettopi. To so miniaturni računalniki, ki na delovni mizi zasedejo komaj kaj prostora, če jih namestimo na hrbtno stran računalniškega monitorja, pa jih praktično ne opazimo.
Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
Pisalo se je leto 1982, ko je na svet privekal ZX Spectrum, prvi vsestransko uporabni in širšim množicam dostopni računalnik. Sinclair je svojo mavrico, ki je dobesedno "ustvarila" veliko število programerjev in še precej več igričarjev, prodajal dve leti. Skupaj s takratnim sodobnikom Commodore 64 sta še danes deležna precejšnje pozornosti emulatorske skupnosti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
