Če nam fotoaparat in fotografija pomenita več od le faktografije in bi se morda radi šli celo malce umetnosti, bo nujen skok v vode DSLR. Za silo bo dovolj že šesto evrov, medtem ko je tisočak dovolj za zadostitev večine amaterskih želja. Zavedati pa se moramo, da so možnosti, ki se nam začnejo ponujati z nakupom DSLRja, velika skušnjava, ki se bo sčasoma izrazila tudi v financah.
Kompaktni fotoaparati so danes skorajda "potrošna roba", tokrat smo jih preizkusili 30, nekatere med njimi že v prejšnjih številkah Monitorja. Želimo vam, da najdete svojega favorita, ki ga boste z zadovoljstvom uporabljali, vsaj dokler se mu ne pripeti kaj hudega ali si zaželite česa več.
Apple je nedavno predstavil novo različico operacijskega sistema, ki poganja njihove vse bolj priljubljene mobilne naprave, iPhone, iPod Touch in novi iPad. Novosti nam je uspelo preizkusiti na razvojni različici programja, nameščenega na iPod Touch tretjega rodu.
V mesecu, ko ves novičarski del spleta kar stresa od besedic Apple, iPad in iPhone, se je morda smiselno spomniti, da je resnica na področju telefonov, vsaj pri nas, precej drugačna. Preizkusili smo nekaj pametnih posebnežev, ki so pravkar prišli na slovenski trg.
Družabna omrežja, predvsem Facebook, so doživela tolikšen uspeh in pozornost javnosti, da noben ponudnik programske opreme glede tega ne more biti ravnodušen. Toda prestol je vsaj za zdaj zaseden. Zato skušajo velikani, kot sta Google in Microsoft, prepričati uporabnike na drugačen način - s povezovanjem družabnih omrežij v svoje paradne storitve - odjemalce za elektronsko pošto.
Zakaj bi pravzaprav želeli nekaj, kar je dražje, če lahko za manj denarja kupimo nekaj, kar je videti zelo podobno in rabi enako dobro? Tistemu dražjemu ponavadi pravimo original. Boljši ni zato, ker je dražji, temveč zato, ker original ponuja neko zagotovilo in garancijo za varnost naše naprave in dolgo življenjsko dobo. Tako nekako nam te reči razlagajo izdelovalci nadomestnih delov vse od avtomobilske industrije naprej.
V časih, ko so bili diski ena dražjih postavk na računu ob nakupu novega računalnika, si nismo upali niti pomisliti na to, da bo nekoč (torej danes) posamezen gigabajt vreden le kakšnih 5-8 centov. Še posebej ob dejstvu, da uporabljamo vedno več digitalnih pomagal, naša življenja postajajo vedno bolj odvisna od digitalnih podatkov. Zato jih velja zaščititi tako, da jih ne bi po nemarnem ali ponesreči izgubili. Omrežne rešitve NAS nam pri tem zelo pomagajo dosegati visoko stopnjo zanesljivosti delovanja, hkrati pa so to danes zelo vsestranske naprave.
Računalništvo in pisanje o njem še vedno vse preveč temelji na procesorju kot osrednjem delu osebnega računalnika. Če se nam zazdi, da je računalnik prepočasen, najprej pomislimo, da bi mu zamenjali procesor, oz. Bi kupili nov računalnik s hitrejšim procesorjem. V resnici pa bi velikokrat več pridobuili, če bi se odločili zamenjati disk . za pogon SSD.
Marsikdo med vami (nami) poleg običajne službe deluje tudi kot strokovnjak za tehnično pomoč. Nekateri pomagajo staršem/starim staršem/bratom in sestram/vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, drugi "pomagajo" manjšim podjetjem, nekaterim pa je to čisto prava in vsakdanja služba. Vsi pa prej ali slej spoznamo, da je mogoče večino rešiti na daljavo, samo dostop do uporabnikovega računalnika potrebujemo.
Pisalo se je leto 1982, ko je na svet privekal ZX Spectrum, prvi vsestransko uporabni in širšim množicam dostopni računalnik. Sinclair je svojo mavrico, ki je dobesedno "ustvarila" veliko število programerjev in še precej več igričarjev, prodajal dve leti. Skupaj s takratnim sodobnikom Commodore 64 sta še danes deležna precejšnje pozornosti emulatorske skupnosti.
Za prenekaterega igričarja lahko zapišemo, da si ne more omisliti vsega, kar mu srce poželi. Različnih iger in igralnih konzol je namreč toliko, da bi osušile še tako globok in z bankovci napolnjen žep. A zato še ne gre vreči puške v koruzo. Tudi osebni računalniki znajo ob pomoči namenskih aplikacij, imenovanih emulatorji.
Lončki kemikalij, vrečke praškov, plastične banjice, naprave čudnega videza in medel soj rdeče žarnice poznajo le redki fotografski navdušenci. Računalniški tiskalnik pa prav vsi. Domača izdelava fotografij še nikdar ni zahtevala tako malo truda in omogočala tako dobrih rezultatov.
Interaktivnih spletnih programov oz. "aplikacij" je vse več in prav neverjetno je, kaj vse je danes mogoče narediti v spletnem brskalniku. Preizkusili smo kar nekaj spletnih storitev, ki omogočajo podobno, kar je pred leti revolucioniralo podjetje Metatools s svojim programom Kai's Power Goo - igranje s fotografijami, torej.
Programi za trenutno sporočanje sicer živijo v senci elektronske pošte in v zadnjem času spletnih storitev za družabna omrežja, toda število uporabnikov se še naprej vztrajno veča. Prav s tovrstnimi programi smo lahko dosegljivi kjerkoli, kadarkoli, celo preprosteje kot zgolj s telefonskim klicem. Ogledali smo si ponudbo na tem področju, ki je zares pestra in zanimiva.
Leto je naokoli, varnostnih groženj v spletu pa je, ne presenetljivo, vse več. Razlog več torej, da je industrija varnostnih paketov še vedno trdno v sedlu, in razlog več, da si ogledamo, s kakšnimi novostmi nas presenečajo letos.
Kupci prenosnih računalnikov se pri pregledovanju ponudbe na trgu pogosto upravičeno sprašujejo, kakšna je, če sploh, razlika med prenosniki za poslovno in tako imenovano "domačo" rabo. Oziroma, zakaj ne bi ene ali druge uporabljali tako v službi, kot doma. Čeprav razlike niso najbolj očitne, vendarle obstajajo in pogosto tudi odtehtajo pri odločitvi. Seveda pa je vsakdo svoboden pri oceni, ali so mu pomembne pri nakupu.
Kaj je majhno, poceni, diši po svežih žemljicah in si hkrati zasluži pozornost Monitorja? Mini prenosniki, kakopak. Uklonili smo se trendu in jim v rubriki "Najboljši izdelki" namenili prav poseben kotiček, a še vedno niso zadovoljni. Želijo še več pozornosti. Pa naj jim bo. Saj si jo zaslužijo.
Računalnikov je v naših gospodinjstvih vse več - seveda pa vsak potrebuje dostop do spleta. V Monitorju zato že dlje časa sledimo razvoju brezžičnih usmerjevalnikov, končno pa smo dočakali tudi dokončen novi standard, ki obljublja višje hitrosti in daljše domete.
Dokler skrbimo za kakšnih deset do dvajset računalnikov, še nekako držimo v glavi podatke o tem, v kakšnem stanju so posamezne delovne postaje ali strežnik, kakšno programsko in strojno opremo imajo nameščeno in ali sploh delujejo, kot je treba. Z večanjem omrežja, dodajanjem novih in raznolikih naprav vanj pa se izjemno hitro povečuje tudi skupna količina podatkov o teh napravah. Pomaga lahko specializirana programska oprema.
Čeprav je uporaba več kot enega monitorja v Microsoftovih Oknih priljubljena že več let in jo z veseljem uporabljajo oblikovalci, programerji in vsi, ki imamo hkrati odrtih veliko oken, v sam operacijski sistem še vedno ni vgrajena zadovoljiva podpora takšnemu načinu dela. Ogledali smo si štiri (plačljive) programe, ki poskušajo pomanjkljivost Oken odpraviti.
Brskalnik Google Chrome je vsak dan bolj razširjen in je na tretjem mestu po priljubljenosti že prehitel Applov Safari. V preizkusnih različicah brskalnika pa lahko že uporabljamo številne razširitve, s katerimi bo postal brskalnik še bolj uporaben in gotovo tudi bolj priljubljen.
Digitalno oddajanje slovenskih televizijskih postaj se nezadržno bliža. Oddajnike bomo (menda) ugasnili konec letošnjega leta. Pa je stanje na slovenskem trgu kaj boljše, kakor ob našem zadnjem preverjanju?
Trinajsto prase je skovanka stare slovenščine, ki pomeni nekaj ali nekoga zapostavljenega. Pač, mama svinja ima le ducat seskov in za trinajstega pujska zmanjka prostora. Tudi v Monitorju ga včasih, so pa tudi drugi razlogi, zakaj nekateri izdelki včasih ne najdejo poti do preizkusa in posledično do vas bralcev.
Računalniki niso imuni za različne okvare, napake in druge neprijetne dogodke, ki lahko v najslabšem primeru povzročijo izgubo pomembnih podatkov. Samo pomislimo, kako nemočni smo, ko kdaj zmanjka elektrike in naš (dotlej skoraj vsemogočni mlinček) nemočno obstoji na delovni mizi. Takrat se hitro zavemo ranljivosti naših podatkov (bolj ali manj pomembnih), saj niso več preprosto na dosegu roke (oziroma miške), temveč naenkrat zelo daleč.
Navdušenje nad selitvijo programja v splet ne jenja. Poleg uveljavljenih igralcev se še naprej skoraj vsak dan izpostavi mlado, inovativno podjetje, ki v spletu predstavi novo, zanimivo storitev. Hkrati se zmogljivosti računalnikov, omrežnih povezav, operacijskih sistemov in spletnih brskalnikov bližajo točki, ki bo omogočila praktično vsako računalniško storitev tudi v spletu, to pa uporabnikom prinaša številne prednosti.
Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.
V Monitorjevem laboratoriju smo tokrat zbrali nekaj računalnikov, ki po zunanjosti pošteno odstopajo od povprečja preostalega računalniškega sveta. Nekako tako kot tisti človeški posamezniki, ki jih srečujemo vsepovsod in nas vedno znova presenetijo s svojo drugačnostjo. Dame in gospodje, "posebneži".
Še nedolgo tega je bilo vse, kar je prikazovalo sliko v dovolj solidni velikosti in ni zasedlo polovice naše pisalne mize, zlata vredno, skoraj dobesedno. Cene monitorjev LCD so se gibale krepko čez 100 tolarskih tisočakov in ko so se cene spustile pod to mejo, smo uporabniki množično razgrabili zalogo takratne novitete. Oči niso več bolele niti po večurnem nočnem pisanju člankov ali po igričarskem maratonu. Vendar je bilo takrat vse bolj mini, natančneje, dvakrat bolj mini.
Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.
Ne bomo se pretirano zmotili, če trdimo, da se "vse" seli v splet. Tudi programi, ki so še do nedavna kraljevali na diskih naših računalnikov. Fotografski studii v digitalni obliki (Adobe Photoshop, Corel Paint Shop in drugi) pri tem niso nobena izjema. Njihovih spletnih sorodnikov je namreč "malo morje". In, kar je najlepše, veliko jih je popolnoma brezplačnih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
