Test SSD - za vsak žep, napravo ali nalogo
Elektronske shrambe podatkov so že prevladale nad mehanskimi diski, toda hkrati s tem so postale bolj raznolike in zapletene, zato izbira ustrezne velikosti, vmesnika in modela ni ravno mačji kašelj.
Elektronske shrambe podatkov so že prevladale nad mehanskimi diski, toda hkrati s tem so postale bolj raznolike in zapletene, zato izbira ustrezne velikosti, vmesnika in modela ni ravno mačji kašelj.
Slušalke bluetooth vedno bolj izpodrivajo tiste s žicami. Delno je k temu pripomogel prav bluetooth, ki je z vsako različico manj neroden, še največ pa so za popularnost teh slušalk naredili proizvajalci telefonov, ki so začeli ukinjati izhod zanje.
Desetletja je veljalo, da je Intel nesporni prvak v svetu procesorjev. Tekmeci so občasno prišli blizu, a njegove prevlade nikoli niso resno ogrozili. Do zdaj.
Intel, AMD in ARM pospešeno razvijajo mikroprocesorske arhitekture. Kdo je v prednosti? Je pomembnejša nizka poraba energije, procesna zmogljivost ali grafika? Bo imela naslednja generacija procesorjev že vgrajeno umetno inteligenco?
Za osrednji procesor velja, da je nekakšno digitalno srce računalnika, čeprav zadnja leta ni več nujno največja mišica. To vlogo vse pogosteje prevzemajo zmogljive grafične kartice. Je pa res, da je zadnja leta izbira procesorja bistveno manjša silicijeva loterija.
Računalniški monitorji predstavljajo najvidnejši del strojne opreme na namizju, a obenem ostajajo tudi nadvse prezrti. Za nov računalnik smo še pripravljeni seči v žep, monitor pa se večinoma znajde na stranskem tiru. In to velja tako za domače uporabnike kot za podjetja.
Slušalke uporabljamo zato, ker ne želimo motiti okolice ali ker ne želimo, da bi okolica motila nas. Pri slednjem je najenostavnejša in najcenejša rešitev izolacija ušes pred okoliškim hrupom s slušalkami, ki se kar najtesneje prilegajo in z absorpcijskim materialom zatesnijo vsako špranjo okrog ušes. To je pasivna zaščita (passive noise reduction), ki zmore hrupu odsekati kakšnih 15–20 dB. Kadar je to še vedno preglasno, stopijo na prizorišče slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa (active noise redution), ki hrup znižajo za dodatnih 20 dB. To pa je že znosno tudi za uporabo na letalih ali ob prometnih vpadnicah.
Slušalke Bluetooth so na voljo že dolgo, a so jih le redki jemali resno. Letos pa smo dobili nekaj telefonov, ki so se odpovedali klasičnemu vhodu za slušalke in Bluetooth je naenkrat postal bolj zanimiv.
Poletje je tu. Vi pa ždite v dnevni sobi in razmišljate o tem, kako lepo je zunaj, pa se vam ne ljubi premakniti. Ko bi le imeli digitalnega pomočnika, ki bi to naredil namesto vas … Ali pa vsaj takega, ki bi vas vzpodbujal in motiviral.
Pametne zapestnice z množico vgrajenih tipal so le prvi korak v svet pametnih pripomočkov, ki si jih lahko nadenemo ali pa kako drugače prispevajo k temu, da bolj zdravo živimo in bolje vadimo. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo nov val pametnih naprav, ki obljubljajo zanimive, celo fantastične funkcije, a pri tem velja biti previden. Večina novih zamisli prihaja iz krogov mladih zagonskih podjetij, to pa ni prav veliko jamstvo, da bomo z njimi resnično dosegli želeni učinek.
Navadili smo se že, da morajo imeti osebni računalniki nameščen protivirusni program (da, celo Macom ne škodijo!), poskušajo nas navaditi tudi na to, da zanje plačujemo. Ker so plačljivi izdelki menda boljši od zastonjskih. Pa so res? Preverili smo.
Vivitekov malček med projektorji je bil eno največjih presenečenj tega preizkusa. Opremljen z osvetlitvijo LED, ki iz sebe iztisne do 500 ANSI lumnov svetilnosti, seveda ni konkuriral večjim modelom, je pa tem vsekakor odčital pravo lekcijo z vidika uporabnosti. Ne le da je bil edini projektor na preizkusu, ki je imel priložene prav vse kable (tudi HDMI) in torbico, ta žepni projektor je postregel tudi z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Družba NEC ne potrebuje posebne predstavitve, saj gre za dolgoletnega proizvajalca projektorjev, ki ima bržkone eno najbolj pestrih ponudb na trgu. Podjetje, ki obvlada tako tehnologijo prikazovanja slike LCD kot DLP, je močno prisotno prav v poslovnem in izobraževalnem segmentu projektorjev.
Naj izbira poslovnega projektorja ne bo igranje iger na srečo. Pred nakupom projektorja je zato treba spoznati osnovne pojme in lastnosti, ki jih vsekakor velja proučiti. Oboroženi z znanjem namreč ne moremo izbrati slabega projektorja (ali drugega izdelka).
Predstavitev vsebin s projektorjem ima svoj čar. Ne le, da v sliki z veliko diagonalo lahko navadno uživa večje število ljudi, nanje pusti tudi vtis. Torej si vsebino zapomnijo. V sodobnem poslovnem svetu je na stranke in/ali poslovne partnerje preprosto treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je pomembna tako vsebinsko kot praktično – sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je vendarle bolj impresivna.
Med vsemi napravami, ki jih preizkušamo, se laserski tiskalniki najpočasneje menjavajo. Tehnologija se v osnovi že dvajset let ni zares spremenila, s časom se je le postopoma izboljševala in cenila. Tako se današnji modeli po osrednjih lastnostih praktično ne ločijo od tistih, ki smo jih preizkusili pred petimi, desetimi ali celo več leti. So pa cenejši, tudi cene izpisov so nekoliko nižje, ohišja so se nekoliko zmanjšala, vedno ceneje dobimo kakšno funkcionalnost več.
Že veliko let je tega, kar je bilo priljubljeno reči, da se gibljemo v smeri pisarne brez papirja. Saj veste, ko bo vse digitalno, ne bo več potrebe po papirju, mar ne? Niti ne.
Kot smo zapisali na prejšnji strani, se je oblikovanje brezžičnih usmerjevalnikov premaknilo k zunanjim antenam in privlačnemu videzu. Oboje se še najlepše vidi prav pri najdražjih modelih, saj nekateri s svojo obliko prav pritegnejo pozornost.
Najnovejši standard brezžičnih povezav sliši na kratico AC in ga letos najdemo pri več kot polovici preizkušenih modelov usmerjevalnikov. Seveda je v isti sapi treba dodati, da bo usmerjevalnik s standardom AC večini domov bolj malo koristil, saj večina odjemalcev, se pravi računalnikov in pametnih naprav, tega standarda še ne razume. Tako kot smo potrebovali nekaj let, da se je na usmerjevalnikih in odjemalcih uveljavil standard n, bo treba za vsenavzoči standard AC še nekaj časa počakati.
Od dne, ko so računalniki postali tudi komunikacijske naprave, so spletni brskalniki med najbolj rabljenimi kosi programja. Ne le na namizju, spletni brskalnik je nepogrešljiv spremljevalec tablic in pametnih telefonov. Večinoma je pravzaprav kar brskalnik tisto, kar naredi neko tradicionalno napravo – pametno.
Strategijo oglaševanja izdelkov bi lahko razmejili na dva pristopa: ko ima izdelek nekaj spektakularnega in ko je brez nečesa, česar si res nihče ne želi. V obeh primerih se pričakuje, da bo kupec navdušen. A da ne bomo slepo vzklikali margarini brez holesterola in jogurtu s probiotičnimi kulturami, se splača najprej poučiti o osnovah. Tokrat smo vzeli pod drobnogled fotoaparate, ki se hvalijo, da nimajo zrcala – brezzrcalnike.
Elektronskega bančništva si nismo ogledali že od "pradavnega" (vsaj po računalniških standardih) leta 2005. Takrat so banke šele počasi vpeljevale e-bančne sisteme, ki so bili marsikdaj še zelo nerodni, večina uporabnikov pa je še vedno stala za okenci, namesto da bi z računom upravljala prek zaslona in tipkovnice. V sedmih letih se je veliko spremenilo.
Steve Jobs je pred leti, ob splavitvi ultra tankega prenosnika MacBook Air dejal, da bodo kmalu vsi prenosniki taki. Tanki, lahki, zmogljivi, z zelo malo možnosti razširitev. Ta "kmalu" je tu, laboratorij so nam skorajda poplavili ultratanki prenosniki, ultrabooki.
Mnogim velik del morskega oddiha predstavlja tudi prebiranje knjig, brskanje po novicah, družinsko fotografiranje in zabavanje otrok. A kaj, ko skoraj vse te dejavnosti v današnji dobi obsegajo občutljivo elektroniko, ki ne mara vode, še posebej pa ne morske. Tako je treba za fotografiranje čofotanja v plitvini uporabiti enega izmed oklopljenih fotoaparatov A kaj, ko med namakanjem v vodi z njimi ne moremo brskati po spletu in prebirati e-knjig. Ali je kakšna rešitev?
Na Monitorju dobimo kar nekaj pisem bralcev, največ pa se jih nanaša na nakup prenosnega računalnika. Vprašanja so praviloma zelo splošna, redkeje imajo uporabniki kakšne zares posebne želje. Pa poizkusimo te želje konkretizirati.
Ko je Steve Jobs pred leti prinesel v kuverti na predstavitev svoj prvi peresno lahek prenosnik, MacBook Air, je napovedal, da je to prihodnost. Da bodo tudi običajni prenosniki kmalu podobnih mer. Je ob tem mislil tudi na podobno oblikovanje, oz. je po vseh dotlej "prerisanih" kreacijah to že tudi slutil? Pustimo težave velikih in se raje posvetimo neposrednim posledicam - danes imamo "ultra tanke" na voljo tudi za okenski del osebnega računalništva.
Zrcalo je bilo v fotografiji dolga leta zakon. S svojimi premiki je razporejalo svetlobo med tipalom in okularjem ter enoto za ostrenje. Tako profesionalni uporabniki kot zahtevni amaterji, ki so zahtevali kakovostne posnetke in samodejno ostrenje, ki bi trajalo manj kot "2 sekundi", so prisegali na aparate vrste D-SLR. Nato pa je prišel standard Micro 4/3 in uporabnikom dal vedeti, da tudi v digitalni dobi izmenljivi objektivi in kakovost nista omejena na premikajoče se zrcalce.
Trg tablic je, še posebej pri nas, zelo zanimiv. Na voljo so dva ali trije resni izdelki (iPad, Galaxy Tab in Acer Iconia) in množica "padalcev", ki poskušajo prisesti na vlak priljubljenosti, ki ga je ustvaril Apple z iPadom. Na preizkus smo tako zbrali kar 12 modelov, od tega smo enega kupili kar na kitajski strani Dealextreme. Napovedujemo, da bodo v roku enega leta prav vsi padalci, tudi tisti, ki jih danes še ni, odpadli.
Pametni telefoni lahko danes stanejo tudi 600 evrov in več, obenem pa jih lahko v naročniških paketih dobimo tudi po en evro, seveda z drago dvoletno naročnino. Nekako najmanj, kar bomo morali odšteti za osnovni model, je okoli 200 evrov. Za nekoliko manj zahtevne uporabnike bo tudi tak telefon nižjega razreda popolnoma dovolj.
Med našimi rednimi preizkusi so, sodeč po obisku na spletni strani, najbolj priljubljeni preizkusi prenosnikov in digitalnih fotoaparatov. Tiskalniki daleč, daleč zaostajajo, kljub temu pa redno dobivamo vprašanja, "kaj se splača kupiti za doma". Ker je odgovor vse večkrat laserski tiskalnik, smo vzeli pod drobnogled cenejše modele, primerne za rabo doma. Barvne.
Arhiv
Po kategorijah